1       SPREMEMBA DELODAJALCA (75. ČLEN ZDR-1)

Določba 75. člena ZDR-1 se nahaja znotraj II. poglavja ZDR-1, ki govori o pogodbi o zaposlitvi, nanaša pa se na institut spremembe delodajalca.

V prvem odstavku 75. člena ZDR-1 je opredeljen pojem spremembe delodajalca oziroma vezano na to posebno varstvo delavcev. V primeru, ko podjetje ali del podjetja s pravnim prenosom (na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe) ali zaradi združitve ali delitve delodajalca prenosnika preide od delodajalca prenosnika k delodajalcu prevzemniku (npr. k holdingu), to za delavce, ki delajo v tem podjetju ali delu podjetja, pomeni spremembo delodajalca.

Določba drugega odstavka 75. člena ZDR-1 se nanaša na zagotavljanje pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe. Zraven tega, da vstopi v pogodbo o zaposlitvi in je torej vezan s pogodbenimi določili, mora delodajalec prevzemnik tudi po opravljenem prenosu podjetja delavcem zagotavljati pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, in sicer še najmanj 1 leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom tega roka ali če je pred potekom tega roka sklenjena nova kolektivna pogodba. Za delavce prenesenega podjetja torej še najmanj 1 leto (oziroma do izteka veljavnosti te pogodbe ali uveljavitve nove kolektivne pogodbe) veljajo pravice in obveznosti, kot izhajajo iz kolektivnih pogodb (splošne, panožne ali podjetniške), ki so zavezovale delodajalca prenosnika, ne glede na to, da bodo za druge delavce delodajalca prevzemnika morda veljale manj ugodne pravice in obveznosti iz kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca prevzemnika.

Ne glede na navedeno pa je v tretjem odstavku 75. člena ZDR-1 urejen primer, ko se delavcu pri delodajalcu prevzemniku poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela pri prevzemniku. Če delavec zaradi tega poslabšanja pravic oziroma delovnih pogojev, do katerega pride v 2 letih od datuma prenosa, odpove pogodbo o zaposlitvi, ima enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov.

Četrti odstavek 75. člena ZDR-1 ureja odgovornost delodajalca prevzemnika in delodajalca prenosnika za obveznosti oziroma terjatve delavcev. S prenosom podjetja vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi preidejo na delodajalca prevzemnika. To pomeni, da z dnem prenosa delodajalec prevzemnik postane nosilec pravic in obveznosti iz pogodbe, delodajalec prenosnik pa sočasno preneha biti nosilec teh pravic in obveznosti. Solidarna odgovornost obeh delodajalcev je predvidena ne le za terjatve delavcev, ki so nastale do datuma prenosa podjetja, ampak tudi za terjatve, nastale zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvi, do katerih je prišlo, ker so se delavcem zaradi prenosa podjetja iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da se v navedenem primeru odpoved delavca šteje za odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov, gre tu za vse terjatve delavcev iz tega naslova (odpravnine, eventualne odškodnine namesto odpovednega roka itd.).

S petim in šestim odstavkom 75. člena ZDR-1 se določa odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve prenesenih delavcev, ki so jim pri delodajalcu prevzemniku odpovedane pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja delodajalca prevzemnika (predvsem prisilne likvidacije po določbah ZFPPIPP), začetega v roku 2 let po prenosu podjetja. Če je delodajalec prenosnik pretežni lastnik delodajalca prevzemnika, je njegova odgovornost za navedene terjatve delavcev solidarna (peti odstavek), sicer pa subsidiarna (šesti odstavek).

V sedmem odstavku 75. člena ZDR-1 je urejena situacija, ko delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Delavcu, ki odkloni prehod k delodajalcu prevzemniku in dejansko opravljanje dela pri njem, lahko delodajalec prenosnik izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V primeru, da delavec nasprotuje prehodu k delodajalcu prevzemniku, ohranja delavčevo delovno razmerje pri delodajalcu prenosniku (seveda le v primeru, da delodajalec prenosnik še obstaja), sočasno pa opredeljuje odklonitev prehoda kot razlog za izredno odpoved. Delodajalec prenosnik se lahko odloči, ali bo delavca obdržal v delovnem razmerju ali pa mu bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi na podlagi šeste alineje 110. člena ZDR-1.

Na koncu moramo omeniti še 76. člen ZDR-1, ki je povezan s 75. členom, in govori o obveščanju in posvetovanju s sindikati. Ta določba ureja obveznost delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika, da sindikate pri delodajalcu obvestita o vprašanjih, povezanih s prenosom podjetja (prvi odstavek), obveznost obeh delodajalcev, da se s temi sindikati o določenih s tem povezanih vprašanjih posvetujeta (drugi odstavek), in obveznost obeh delodajalcev v zvezi z neposrednim obveščanjem delavcev (tretji odstavek).

2       ODPOVED S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI PRI DRUGEM DELODAJALCU (92. ČLEN ZDR-1)

Določba 92. člena ZDR-1 se prav tako kot 75. člen nahaja znotraj II. poglavja ZDR-1, vendar pa se nanaša na institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma natančneje na institut (redne) odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.

Skladno s prvim odstavkom 92. člena ZDR-1 se lahko delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, pod določenimi pogoji razbremeni obveznosti plačila odpravnine po 108. členu ZDR-1 tako, da v času odpovednega roka bodisi sam bodisi zavod za zaposlovanje delavcu ponudi ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Za to morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• delodajalec ali zavod za zaposlovanje ponudi zaposlitev pri drugem delodajalcu,
• ponudba je dana v času odpovednega roka,
• ponudba se nanaša na ustrezno zaposlitev za nedoločen čas v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1,
• delavec sprejme ponudbo in sklene pogodbe o zaposlitvi z novim delodajalcem,
• novi delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Solidarna odgovornost prejšnjega delodajalca (drugi odstavek 92. člena ZDR-1). Ta določba ureja solidarno odgovornost prejšnjega delodajalca, ki je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi in se pri tem razbremenil plačila odpravnine tako, da je delavcu ponudil novo ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu, ki jo je ta sprejel, če:

• je prejšnji delodajalec pretežni lastnik družbe (novega delodajalca), v kateri je delavcu ponudil novo ustrezno zaposlitev, in
• je pogodba o zaposlitvi s strani novega delodajalca odpovedana brez volje ali krivde delavca ali je odpovedana skladno s 111. členom ZDR-1 (izredna odpoved delavca) in
• do prenehanja pogodbe o zaposlitvi pride v roku 2 let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu.

Režim varstva je podoben kot režim solidarne oziroma subsidiarne odgovornosti delodajalca prenosnika v primeru spremembe delodajalca, urejene v petem in šestem odstavku 75. člena ZDR-1. Čeprav se 92. člen izrecno ne sklicuje na 75. člen, pa je tudi pri ureditvi solidarne odgovornosti prejšnjega delodajalca v primeru odpovedi s ponudbo ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu, s katerim delavec sklene novo pogodbo o zaposlitvi, glede presoje, ali je prejšnji delodajalec pretežni lastnik družbe - novega delodajalca ali ne, treba uporabiti določbo petega odstavka 75. člena ZDR-1, ki opredeljuje pojem »pretežni lastnik« v okviru določb o spremembi delodajalca.

Subsidiarna odgovornost prejšnjega delodajalca (tretji odstavek 92. člena ZDR-1). Subsidiarna odgovornost prejšnjega delodajalca se vzpostavlja v enakih primerih in v okviru enakih omejitev, kot je določeno v drugem odstavku tega člena za solidarno odgovornost, vendar v primeru, da prejšnji delodajalec ni pretežni lastnik družbe (novega delodajalca), pri katerem se je delavec zaposlil na podlagi uporabe instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu.

3       SKLEP

Določbi 75. in 92. člena ZDR-1 obravnavata dva povsem ločena in samostojna instituta, in sicer prvi obravnava institut varstva delavcev pri spremembi delodajalca, drugi pa institut varstva delavcev pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Pri prvem institutu gre za primer spremembe delodajalca po izvedenem pravnem prenosu podjetja ali dela podjetja in za ohranitev pravic in obveznosti delavca iz delovnega razmerja, pri drugem institutu pa gre za primer (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ponudbo nove pogodbe. V postopku spremembe delodajalca se delavcem ne vroča odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot to velja za 92. člen. Nadalje je sprememba delodajalca možna na več podlagah, in sicer na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve. Razen prenosa in zagotavljanja pravic iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, vsaj še 1 leto po prenosu, v skladu z določbo 75. člena delodajalec prevzemnik delavcem zagotavlja še kontinuiteto pravic, ki so vezane na delovno dobo pri delodajalca, kot da ne bi zamenjal delodajalca. Podobno je v situaciji 92. člena s to razliko, da se mora po tem členu delodajalec pogodbeno zavezati, da bo upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Uporabljeni viri:

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1): s komentarjem, avtorji Irena Bečan... [et al.]; urednice Nataša Belopavlovič... [et al.]; stvarno kazalo Dean Zagorac, Ljubljana, IUS Software, GV Založba, 2016

Pripravil:

Klemen Lorbek