Nadzorni svet je organ kapitalske družbe, za katerega je značilna zlasti njegova nadzorna funkcija. Po volji družbenikov se lahko nadzorni svet oblikuje tudi v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), tudi v javnem podjetju, organiziranem kot d.o.o. Pri tem se pojavi vprašanje, pod katerimi pogoji je nadzorni svet pristojen tudi za imenovanje direktorja oz. poslovodje v javnem podjetju in ali lahko kljub obstoju nadzornega sveta direktorja imenuje tudi lokalna skupnost ali republika kot ustanoviteljica javnega podjetja.

Javno podjetje

Javno podjetje je po Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS) posebna pravnoorganizacijska oblika gospodarske družbe, ki jo ustanovi Vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike ali lokalne skupnosti. Namenjeno je opravljanju ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.

Javno podjetje se organizira v eni od oblik kapitalskih gospodarskih družb, npr. kot družba z omejeno odgovornostjo ali delniška družba v skladu z določili veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Skladno z 28. členom ZGJS se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Tako se tudi glede imenovanja poslovodje javnega podjetja, organiziranega kot d.o.o., uporabljajo določbe ZGD-1. Ta v sedmem poglavju (471. člen ZGD-1 in naslednji) ureja družbo z omejeno odgovornostjo, v 515. členu pa posebej položaj poslovodij, vključno z njihovim imenovanjem in odpoklicem.

Nadzorni svet v družbi z omejeno odgovornostjo

V d.o.o. nadzorni svet ni obvezen, lahko pa je v družbeni pogodbi oz. ustanovitvenem aktu določeno, da ima družba nadzorni svet. Če je nadzorni svet oblikovan, je za njegovo oblikovanje, pooblastila in položaj treba smiselno upoštevati določila, ki se nanašajo na nadzorni svet v delniški družbi, pri čemer lahko družbena pogodba vprašanja določa tudi drugače (514. člen ZGD-1).

Imenovanje direktorja s strani ustanovitelja javnega podjetja ali nadzornega sveta?

4. odstavek 515. člena ZGD-1 določa, da če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet, vendar pa ta določba ni kogentne narave. Družbena pogodba lahko v primeru, če ima družba nadzorni svet, določi tudi drugačen način imenovanja poslovodje(1). Četudi je v d.o.o. oblikovan nadzorni svet je glede na navedeno določbo mogoče, da direktorja imenuje družbenik oz. ustanovitelj družbe. Okoliščina, da nadzorni svet v d.o.o. ni obvezen organ, namreč neposredno vpliva na njegove korporacijske pristojnosti. Pri podeljevanju pristojnosti nadzornega sveta v d.o.o. je primarna ureditev v družbeni pogodbi oz. ustanovitvenem aktu (514. člen ZGD-1). Zgolj če v družbeni pogodbi ni določeno, katere so pristojnosti nadzornega sveta, se uporabijo določbe o nadzornem svetu delniške družbe.

Glede na navedeno je dopustno, da družbena pogodba oz. ustanovitveni akt pristojnost za imenovanje poslovodje pridrži družbeniku (npr. lokalni skupnosti kot ustanoviteljici javnega podjetja). Tudi upoštevaje 505. člen ZGD-1 je imenovanje in odpoklic direktorja oz. poslovodje primarno v pristojnosti družbenikov.(2)

Zgolj obstoj nadzornega sveta v d.o.o. tako ne pomeni avtomatično, da se je s tem ustanovitelj in družbenik odrekel pravici imenovanja in odpoklica direktorja oz. da je nadzorni svet sam po sebi že tudi upravičen imenovati in odpoklicati direktorja. Pristojnost za imenovanje je v dispoziciji družbenika, ki lahko to vprašanje z družbeno pogodbo (oz. ustanovitvenim aktom, s katerim je javno podjetje ustanovljeno) uredi tudi drugače, kot je to določeno v določbi 4. odstavka 515. člena ZGD-1.(3)

Viri:

(1)Zabel, Veliki komentar ZGD-1, GV Založba 2007, komentar k 515. členu, str. 195
(2), (3) Saša Prelič, Podjetje in delo 2007, št. 5, str. 967