Znižanje višine neizplačanih plačil košarkarjem, ki so zapadle pred in po začetku pandemije COVID-19, v praksi Košarkarskega arbitražnega razsodišča (BAT)

Znižanje višine neizplačanih plačil košarkarjem, ki so zapadle pred in po začetku pandemije COVID-19, v praksi Košarkarskega arbitražnega razsodišča (BAT)

17.08.2021

Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT) je pristojno odločati v sporih (zlasti) med košarkarji (»igralec«) in košarkarskimi klubi (»klub«), vendar zgolj v primeru, če se stranke v pogodbi pisno tako dogovorijo (t.i. arbitražna klavzula).[1] Posebnost BAT-a pa je tudi, da se spori praviloma rešujejo ob uporabi oziroma na podlagi načela pravičnosti in poštenja (ang. »ex aequo et bono«), razen če se stranke v pogodbi ne dogovorijo drugače (npr. izrecna uporaba prava Slovenije).[2]

BAT je v aprilu 2020 (tj. po razglasitvi pandemije COVID-19 dne 11. 03. 2020 s strani WHO) izdal Smernice COVID-19 (ang. »COVID-19 Guidelines«), kot pomoč arbitrom pri reševanju košarkarskih pogodbenih sporov zaradi posledic pandemije COVID-19. Kot je znano, se je velika večina košarkarskih lig po razglasitvi pandemije COVID-19 odločila prekiniti ali celo predčasno zaključiti košarkarsko sezono 2019/20 (ang. »Lockdown Period«), kar je vplivalo na pogodbene odnose.

V obdobju, ki je sledilo izdaji Smernic COVID-19, je BAT reševal in odločil kar nekaj sporov, ki so se nanašali na posledice pandemije COVID-19 na pogodbene odnose.[3] Večino teh sporov lahko v grobem razdelimo na dve kategoriji:

  1. Zahteva za izplačilo neplačanih pogodbenih zneskov, ki so zapadli pred Lockdown Period oziroma začetkom pandemije COVID-19, in znižanje zneskov plačil igralcem.
  2. Zahteva za izplačilo neplačanih pogodbenih zneskov, ki so zapadli po Lockdown Period oziroma začetkom pandemije COVID-19, in znižanje zneskov plačil igralcem.

 

  1. Zahteva za izplačilo neplačanih pogodbenih zneskov, ki so zapadli pred Lockdown Period oziroma začetkom pandemije COVID-19, in znižanje zneskov plačil igralcem
  •  V zadevi BAT 1482/20 z dne 14. 05. 2020 je arbiter ugotovil, da je bila klubska enostranska odpoved pogodbe dne 14. 10. 2019 neupravičena in popolnoma nepovezana s pandemijo COVID-19. Posledično je klub dolžan plačati igralcu vsa plačila, ki zapadejo do konca sezone 2019/20. Ne glede na navedeno je klub v postopku navajal, da bi bilo potrebno zaradi pandemije COVID-19 (višje sile) oziroma posledic le-te zneske plačil znižati. Arbiter je poudaril, da bi moral klub za uspešno uveljavljanje višje sile (tj. pandemije COVID-19) izkazati vzročno zvezo med izrednimi, neizogibnimi in nepredvidljivimi dogodki ter nezmožnostjo izpolnitve obveznosti, vendar klub ni predložil nobenega dokaza. Arbiter je še poudaril, da stranka, ki je kršila svojo pogodbo (v konkretnem primeru klub, ki je neupravičeno enostransko odpovedal pogodbo), ne bi smela imeti koristi od izredne in nepredvidljive situacije, ki se je zgodila šele po kršitvi pogodbe. Izračun višine plačil, do katere je upravičen igralec, je treba opraviti v času izvršitve pogodbe ali morda v času kršitve, vendar ne glede na dejanski potek prihodnjih dogodkov, zlasti prihodnjih dogodkov (kot so pandemija in njene posledice), ki jih v zadevnem času stranki nista mogli razumno pričakovati. Kot je izpostavil arbiter, so ti zaključki skladni z 11. točko Smernic COVID-19.[4] V posledici vsega navedenega arbiter ni ugotovil nobenih razlogov za znižanje višine plačil igralcu.

 

  • V zadevi BAT 1560/20 z dne 25. 11. 2020 je šlo za situacijo, ko sta klub in igralec sklenila sporazumni dogovor o prenehanju pogodbe pred začetkom pandemije COVID-19 oziroma Lockdown Period,[5] na podlagi katerega bi moral klub igralcu plačevati določene zneske, v primeru zamude s temi plačili pa plačati pogodbeno kazen v višini vrednosti celotne igralčeve pogodbe o igranju košarke. Ker je klub zamujal s plačili pod dogovorjenimi pogoji, je igralec zahteval plačilo pogodbene kazni. Arbiter se je v tem konkretnem primeru ukvarjal z vprašanjem morebitne nesorazmernosti višine pogodbe kazni, pri čemer je navedel štiri faktorje, ki se morajo pri tem upoštevati: (i) škoda, ki jo je upnik utrpel zaradi kršitve pogodbe; (ii) resnost kršitve in ravnanje dolžnika; (iii) gospodarski položaj dolžnika; in (iv) upnikove možnosti za ublažitev (nastale ali bodoče) škode. Glede (iii) faktorja »gospodarski položaj dolžnika« je klub v postopku navajal, da igralcu ni mogel pravočasno plačevati dogovorjenih zneskov zaradi posledic pandemije COVID-19. Arbiter je ugotovil, da je zadnji obrok zapadel mesec dni pred Lockdown Period. Klub pa tudi ni predložil nobenih dokazov, da bi katerikoli dogodek, ki je privedel do sporazumnega prenehanja pogodbe, vplival na sposobnost kluba, da izvede plačila. Arbiter v zvezi s tem ugotavlja, da iz 16(d). točke Smernic COVID-19[6] izhaja, da se plače, ki so zapadle pred prekinitvijo sezone 2019/20, ne smejo znižati zaradi pandemije COVID-19, vendar se lahko zapadlost do 50 % takšnih neporavnanih plač »odloži na začetek sezone 2020/21 v ustreznem domačem prvenstvu, pod pogojem, da klub utemelji in dokaže, da je takšen odlog potreben, da bi se izognil insolventnosti«. Arbiter je ugotovil, da klub ni predložil dokazov, da je bil odlog zadnjega obroka potreben, da bi se izognil insolventnosti. Klub je bil sposoben plačati, kar je očitno iz dejstva, da je plačilo izvedel le nekaj tednov po prekinitvi lige.

 

ZAKLJUČEK: glede na prakso BAT lahko rečemo, da arbitri v primeru zapadlosti plačil pred začetkom Lockdown Period oziroma začetkom pandemije COVID-19 stojijo na stališču, da klubi praviloma niso upravičeni do znižanja višine plačil igralcem.

 

       2.  Zahteva za izplačilo neplačanih pogodbenih zneskov, ki so zapadli po Lockdown Period oziroma začetkom pandemije COVID-19, in znižanje zneskov plačil igralcem

  • V zadevi BAT 1545/20 z dne 28. 08. 2020 je arbiter ob uporabi 9. točke Smernic COVID-19[7] ugotovil, da pandemija COVID-19 ne more biti veljaven oziroma upravičen razlog za enostransko odpoved pogodbe kot tudi pogodba zaradi pandemije avtomatično ne preneha veljati. V konkretnem primeru je klub dne 01. 04. 2020 zaradi pandemije COVID-19 igralki enostransko odpovedal pogodbo, za kar ni imel pravne podlage. Arbiter se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem posledic takšne neupravičene odpovedi pogodbe, natančneje ali je klub glede na Smernice COVID-19 upravičen do znižanja višine plačil. Stranki sta imeli v pogodbi klavzulo, ob kateri je v primeru neupravičene odpovedi pogodbe s strani kluba igralka upravičena do celotnega zneska plačil iz pogodbe. Ne glede na to pa je arbiter pojasnil, da morata skladno s IV. točko Smernic COVID-19 posledice pandemije COVID-19 nositi obe stranki, posledično pa je zato potrebno upoštevati določila VI. točke teh smernic (še posebej 16(a). točko[8]), ki se nanaša na znižanje višine plačil. Glede na to, da je klub neupravičeno odpovedal pogodbo in da ni predložil nobenih drugih dokazov, je arbiter skladno z diskrecijsko pravico odločil, da znesek plačil igralki zniža za 20 %.

 

  • Zanimiva je zadeva BAT 1541/20 z dne 28. 08. 2020[9], kjer sta obe stranki (klub in igralka) druga drugi podali enostransko odpoved pogodbe. Klub je dne 24. 03. 2020 odpovedal pogodbo iz razloga višje sile, tj. pandemije COVID-19, pri čemer se je skliceval na pogodbeno določilo o višji sili. Arbiter je to zavrnil, ker pogodbeno določilo ni vključevalo jasnega zapisa, ki bi pod višjo silo vključevalo tudi pandemije, to pa ni skladno z 8. točko Smernic COVID-19[10]. Po drugi strani pa je bila odpoved pogodbe s strani igralke skladno z določbami pogodbe upravičena, saj je klub zamujal s plačili, posledično pa bi bila igralka upravičena do vseh neizplačanih plačil po pogodbi. Ker pa je pri tem potrebno upoštevati oziroma uporabiti 16(a). točko Smernic COVID-19 glede znižanja plačil, je arbiter to v nadaljevanju tudi ugotavljal. Najprej je potrebno generalno vsak zapadli neplačani mesečni znesek do 2500 EUR znižati za 20 %, kar je nad 2500 EUR pa znižati za 50 %. Nato je arbiter presojal, ali je potrebno te odstotke skladno s primeroma naštetimi kriteriji v 16(a). točki Smernic COVID-19 glede na okoliščine konkretnega primera kakorkoli prilagoditi:
  • prvi kriterij – »skupni znesek plače, pri čemer je treba upoštevati, da se načeloma nižje plače znižajo za manj od višjih plač«: plača igralka je bila relativno visoka, zato je ni potrebno dodatno prilagoditi;
  • drugi kriterij – »finančno stanje kluba zaradi krize COVID-19«: klub je predložil dokaze o težkem finančnem stanju (kot je npr. izguba nagrad in finančne pomoči od regionalne vlade, finančna izguba iz naslova TV pravic, izguba drugih prihodkov), kar je arbiter sprejel. Kljub temu se arbiter ni odločil za prilagoditev plače iz razloga, ker težko finančno stanje tega konkretnega kluba ni bilo nič drugačno od drugih klubov v podobni situaciji;
  • tretji kriterij – »posamezne okoliščine igralca, zlasti njegove razumne življenjske stroške in obseg, v katerem je finančno odgovoren tudi za druge«: igralka za ta kriterij ni predložila nobenega dokaza;
  • četrti kriterij – »ali so stranke poskušale doseči sporazumno rešitev spora in na splošno ravnale v dobri veri. Klub ne ravna v dobri veri, če diskriminira igralca v primerjavi z drugimi podobno postavljenimi igralci«: arbiter je ugotovil, da so vse stranke poskušale doseči sporazumno rešitev spora, in da za igralko ni mogoče trditi, da je ravnala v slabi veri, ker se zaradi pandemije COVID-19 ni želela vrniti na Kitajsko k klubu;
  • peti kriterij – »načelo sorazmernosti in razumnosti, zlasti kako bo klub uporabil vso likvidnost, prihranjeno z znižanjem plače«: do tega se arbiter ni opredelil.

 

ZAKLJUČEK: glede na prakso BAT lahko rečemo, da arbitri v primeru zapadlosti plačil po začetku Lockdown Period oziroma začetku pandemije COVID-19 stojijo na stališču, da so klubi praviloma upravičeni do znižanja višine plačil igralcem za 20 % oziroma 50 % (odvisno od višine mesečnega zneska plačila), za nadaljnje prilagoditve plačil pa je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

 

Pripravil:

Klemen Lorbek, LL.M. (Queen Mary)



[1] Glej preambulo in 1. točko Arbitražnih pravil (BAT) (verzija decembra 2019) (ang. »Arbitration Rules«).

[2] Glej 15. točko Arbitražnih pravil (BAT).                                               

[3] Objavljene arbitražne odločbe lahko najdete na spletni strani: https://www.fiba.basketball/bat/awards.

[4] »When calculating damages for any unlawful termination not related to the COVID-19 crisis, the arbitrators will, in principle, not take into account the hypothetical impact that the COVID-19 crisis would potentially have had on the contract had it run its normal course. In particular, in case of any unlawful termination by a club that is unrelated to the COVID-19 crisis, the Guidelines on reductions of players’ and coaches’ salaries … shall, in principle, not apply to the calculation of damages or outstanding remunerations under the contract. The onus of proof that the Guidelines exceptionally apply for reasons of equity shall be on the respective club. Elements that may be taken into account in this context are, in particular, the nature, the motive and the gravity of the contractual breach committed, the vicinity of the breach to the Lockdown Period and the behavior of the parties subsequent to the breach. In case there are reasons to deviate from the above principle, i.e. non-application of the Guidelines, preference should be given to deferring the maturity of some of the claims to the beginning of the 2020/21 season…«

[5] Podobna situacija je bila tudi v zadevah BAT 1533/20 z dne 10. 08. 2020 in BAT 1571/20 z dne 03. 12. 2020.

[6] »For the avoidance of doubt, salaries that became due before the Lockdown Period are not subject to the above reduction. However, the maturity of up to 50 % of any such outstanding salaries may be deferred to the beginning of the 2020/21 season in the respective domestic championship, provided that the club substantiates and proves that such deferral is necessary to avoid insolvency

[7] »The principle of pacta sunt servanda shall be generally upheld in a manner consistent with the standing jurisprudence of the BAT in times of the COVID-19 crisis. Consequently, a contract is not automatically terminated because of the pandemic. Neither does the COVID-19 crisis give either party just cause to unilaterally terminate the contract

[8] Based…, it is fair and just that the obligation of the club to pay salaries during the Lockdown Period be subject to a general reduction as follows:   

a)       The size of the salary reduction will depend on the player’s/coach’s monthly salary, with the following scale guiding the arbitrators’ assessment of the equitable reduction:

First EUR up to EUR 2,500/month                                   Reduction by 0-20%

Every EUR exceeding EUR 2,500/month                        Reduction by 50% as a starting point, but subject to adjustment upwards or downwards (see below)

When deciding the precise percentages to apply in an individual case, the arbitrator will take into account in particular the following (non-exhaustive) criteria:

  • the overall amount of the salary, keeping in mind that, in principle, lower salaries shall be submitted to a lower reduction than higher salaries;
  • the financial situation of the club as a result of the COVID-19 crisis;
  • the individual circumstances of the player/coach, in particular his or her reasonable living costs and the extent to which he or she is financially responsible also for others;
  • whether the parties have complied with their duty pursuant to no. 2 above of these Guidelines and, more generally, have acted in good faith. A club will not have acted in good faith if it discriminates against a player/coach compared to its other similarly-situated players/coaches; and
  • the principle of proportionality and reasonableness, in particular how the club will use any liquidity saved through the salary reduction.

[9] Glej tudi podobno zadevo BAT 1579/20 z dne 29. 10. 2020.

[10] »The consequences of the COVID-19 crisis cannot be allocated to one of the parties only, absent any clear contractual language stipulating otherwise for events sufficiently similar to the current pandemic and its consequences on basketball competitions. Without such clear language in the contract, the adverse consequences of the COVID-19 crisis shall be shared by both parties according to their respective circumstances. Conversely, where the contract contains clear language on how to allocate risks such as the COVID-19 pandemic, the arbitrator will only depart from such agreement, in accordance with established BAT jurisprudence, if the effects of such risk allocation would be grossly inequitable«

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.