Uporabno dovoljenje - je dopustna stranska udeležba (so)lastnikov stavbe? (VSRS sodba X Ips 14/2019 z dne 20. 7. 2020)

Uporabno dovoljenje - je dopustna stranska udeležba (so)lastnikov  stavbe? (VSRS sodba X Ips 14/2019 z dne 20. 7. 2020)

30.11.2021

V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“  

Vrhovno sodišče (VSRS) je na to vprašanje odgovorilo negativno in ni sledilo razlagi Upravnega sodišča (UpS), ki je pri priznanju pravnega interesa za stransko udeležbo tožnikov v postopku izdaje uporabnega dovoljenja izhajalo iz obstoja njihove pravno varovane lastninske pravice in določb Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

VSRS je pojasnilo, da določba drugega odstavka 96. člena  ZGO-1, ki določa, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, »jasno opredeljuje krog vseh strank tega postopka in ne le strank v ožjem pomenu besede« in da namen te določbe, da se omeji udeležba (drugih) oseb kot stranskih udeležencev, izhaja tudi 103. člen ZGO-1, ki določa, da se uporabno dovoljenje vroči (zgolj) investitorju in (zgolj) investitorju omogoča, da se odpove pritožbi. S sklicevanjem na jezikovno, logično in sistemsko razlago je VSRS tako zavrnilo razlago UpS. To je priznanje pravnega interesa lastnikov stanovanj in skupnih delov stavbe sicer utemeljilo z določbo 95. člena ZGO-1, za katerega je pojasnilo, da upravnemu organu nalaga (tudi) presojo, ali je gradnja vplivala na varnost objekta, pri čemer pa je »varnost objekta kot celote, njegova stabilnost in posledično možnost uporabe«, »v interesu vseh solastnikov skupnih delov in lastnikov posameznih delov, saj le tak (varen in stabilen) omogoča koriščenje - uživanje objekta kot predmeta lastninske pravice oziroma solastnine«.[1]

VSRS je ob tem zavzelo tudi stališče, da  omejitev stranske udeležbe v ZGO-1 ni neustavna. V utemeljitev pa pojasnilo, da upravno dovoljenje vzpostavlja javno-pravno razmerje med državo in investitorjem,  ki »ne posega v lastninsko pravico drugih oseb, saj uporabno dovoljenje nima razlastitvenega oziroma siceršnjega omejevalnega učinka v razmerju do lastninskih upravičenj«. Lastniki pa lahko svojo lastninsko pravico pred morebitnimi protipravnimi posegi investitorja pred pristojnim sodiščem zavarujejo na podlagi določb Stanovanjskega zakona, Stvarnopravnega zakonika in Obligacijskega zakonika, in sicer »ne glede na to, ali je bilo za objekt izdano uporabno dovoljenje ali ne«.

Opisano stališče VSRS ostaja aktualno, saj je določba šestega odstavka 68. člena Gradbenega zakona (GZ) v bistvenem enaka nekdanji določbi drugega odstavka 96. člena ZGO-1. Četudi velja vendarle dodati, da se 74. člena GZ ki ureja vprašanje, kaj je treba ugotavljati pri tehničnem pregledu, nekoliko razlikuje od nekdanjega 95. člena ZGO-1; »na novo« pa je z GZ uveden tudi institut integralnega gradbenega dovoljenja.

 

Pripravila:

mag. Tanja Pucelj Vidović

 

 



[1] V obravnavanem primeru je tekel postopek pridobitve uporabnega dovoljenja le za del objekta, medtem ko so bili ostali deli so že v uporabi.  Tožniki so, vsaj tako je njihove navedbe razumelo UpS,  »s svojim navedbami zatrjevali, da bo z dodatno uporabo (tudi zaradi neskladne gradnje) nastopil dodatni negativni vpliv na celoten objekt, v smislu poslabšanja varnosti objekta«.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.