Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 31. členu določa, da lahko naročnik v postopku javnega naročanja povabi k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo. Gre za t.i. pridržana javna naročila. V primeru takšnega javnega naročila se lahko odda del javnega naročila v podizvajanje le subjektom, katerim je mogoče pridržati javna naročila po tem členu. Naročnik, ki namerava javno naročilo pridržati za navedena podjetja, mora to navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

31. člen ZJN-3 se nanaša na 20. člen Direktive 2014/24/EU oz. 38. člen Direktive 2014/25/EU, ki določata, da imajo države članice možnost, da postopke javnega naročanja pridržijo za določene subjekte, ki izpolnjujejo dva kumulativna pogoja, in sicer (1) da so udeleženci postopka invalidska podjetja ali gospodarski subjekti, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih ali prikrajšanih oseb, in (2) da je vsaj 30 % zaposlenih v teh podjetjih oziroma gospodarskih subjektih takšnih oseb.

Sodišče EU je nedavno obravnavalo vprašanje za predhodno odločanje v zvezi s pridržanimi javnimi naročili v zadevi C‑598/19 (Confederación Nacional de Centros Especiales de Empleo – »Conacee«), in sicer, ali lahko nacionalna zakonodaja za sodelovanje v postopkih pridržanih javnih naročil določi dodatne pogoje, ki v direktivi niso določeni. Za odgovor na zastavljeno vprašanje vrhovnega sodišča Baskije (Španija) je Sodišče EU najprej pojasnilo, da že iz besedila 20. člena Direktive 2014/24 izhaja možnost držav članic, da za določene gospodarske subjekte pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja, kar pomeni, da formulacija določbe ne nakazuje, da bi morali biti vsi subjekti, ki izpolnjujejo oba pogoja iz direktive, upravičeni do te pravice. Nadalje je sodišče pojasnilo, da pogoj, da je »vsaj 30 % zaposlenih v navedenih podjetjih, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev«, pomeni le minimalno zahtevo. Sodišče EU je pri razlagi navedene določbe upoštevalo tudi cilj instituta pridržanih javnih naročil, ki je v tem, da se spodbuja vključevanje oziroma zaposlovanje invalidnih ali prikrajšanih oseb, kot so brezposelni, pripadniki prikrajšanih manjšin ali drugače socialno marginaliziranih skupin. To lahko države članice storijo na način, da pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročanja prepustijo takim podjetjem oziroma izvedbo naročil prihranijo izključno za programe zaščitnega zaposlovanja.

Iz besedila in cilja določbe 20. člena Direktive 2014/24 torej izhaja, da pogoji, ki jih vsebuje ta člen niso taksativno našteti in da imajo države članice določeno svobodo pri prenosu pogojev iz te določbe, tako da lahko po potrebi določijo dodatne pogoje, če ti prispevajo k zagotovitvi ciljev socialne in zaposlovalne politike, ki se s to določbo uresničujejo. Poleg navedene omejitve pri določanju dodatnih pogojev pa so države članice dolžne spoštovati tudi temeljna pravila Pogodbe o delovanju EU; zlasti prosti pretok blaga, svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev ter načela, ki iz njih izhajajo, in sicer predvsem načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti.

Podobno razlago je še pred odločitvijo Sodišča EU sprejela tudi Državna revizijska komisija (DKOM) v zadevi 018-029/2018 z dne 16. 3. 2018 (Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), v kateri je obravnavala vprašanje, ali je potrebno v posamezni postopek oddaje javnega naročila vključiti vse možne »upravičene« kategorije ponudnikov, ali pa ga je mogoče pridržati le za določeno vrsto subjektov. DKOM je v obrazložitvi odločbe pojasnila, da mora biti vključevanje invalidov in prikrajšanih oseb (njihova socialna integracija) primarni cilj ponudnikovega poslovanja. Po presoji DKOM iz določbe 31. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik pri izvedbi posameznega pridržanega javnega naročila k sodelovanju hkrati povabiti vse subjekte, navedene v 1. odstavku 31. člena ZJN-3 (tj. invalidska podjetja in zaposlitvene centre po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) ter socialna podjetja po Zakonu o socialnem podjetništvu (ZSocP)). DKOM je zato zaključila, da naročniku iz konkretne zadeve, ki je javno naročilo pridržal le za invalidska podjetja in zaposlitvene centre, ne pa tudi za socialna podjetja, ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja.

Pripravila:
Vesna Poles Segulin

Viri:

• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22),
• Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES,
• Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES,
• Sodna praksa sodišča EU: zadeva C‑598/19, Confederación Nacional de Centros Especiales de Empleo (Conacee), z dne 17.7.2019, ECLI:EU:C:2021:810,
• odločba DKOM, št. 018-029/2018, Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z dne 16. 3. 2018.