Ali lahko delodajalec »trga« del plače delavcu v primeru preveč izplačanih prejemkov oziroma v drugih primerih, ko delavec kaj dolguje delodajalcu?

Ali lahko delodajalec »trga« del plače delavcu v primeru preveč izplačanih prejemkov oziroma v drugih primerih, ko delavec kaj dolguje delodajalcu?

03.06.2022

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 136. členu ureja zadrževaje in pobot plače. V tej določbi uporabljen izraz »plača« se ne nanaša le na plačo, kot jo ZDR-1 opredeljuje v 137. členu, ampak ga je treba razumeti v smislu vseh plačil iz delovnega razmerja, ki delavcu pripadajo na podlagi njegove zaposlitve.[1]

V zvezi z zadržanjem plače ZDR-1 določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. Za zadrževanje oziroma odtegljaj plače se štejejo zneski plače, ki jih delodajalec sploh ne izplača delavcu, kot tudi vsa plačila, ki jih delavec plača delodajalcu pa za to ni neke pravne podlage.[2] Zadrževanje plače se torej lahko izvrši le pod pogoji in omejitvami, ki jih določa zakon.[3] Delavec in delodajalec se za druge načine zadrževanja plače ne moreta veljavno dogovoriti. Skladno s predhodno povzeto določbo so namreč takšna pogodbena določila neveljavna.

Posebno pravilo v delovnem pravu velja tudi za institut pobota plače, katerega ureditev po ZDR-1 se razlikuje od splošnih obligacijskih pravil. Do pobota plače namreč ne more priti že na podlagi enostranske pobotne izjave delodajalca,[4] temveč je za to potrebno še soglasje delavca. Kot pogoj za veljavnost soglasja delavca pa zakon zahteva še pisno obliko soglasja, pri čemer ga delavec ne more veljavno dati vnaprej, temveč šele po nastanku delodajalčeve terjatve. Pri tem ne gre pozabiti, da je pobot terjatve delodajalca mogoče izvesti le do višine neto zneska delavčeve plače, ne pa  do bruto višine, saj obveznost delodajalca, da obračuna in odvede davke in prispevke temelji na javnopravnih predpisih.[5]

Glede drugih omejitev pobota prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih ZDR-1 posebej ne ureja, se smiselno uporablja splošna ureditev iz OZ, ki določa tudi primere, ko je pobot izključen.  To med drugim velja za del  plače, na katerega ni mogoče poseči z izvršbo,[6] kar pomeni, da je pri pobotanju plače treba upoštevati tudi omejitve, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju. Slednji v 102. členu določa, da je na dolžnikove denarne prejemke iz delovnega razmerja dopustno seči le do dveh tretjin teh prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače oziroma ustrezno višji znesek, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu

Neupoštevanje vseh zakonskih predpostavk za veljavnost pobota prejemkov iz delovnega razmerja ima lahko za posledico prekrškovno odgovornost delodajalca.[7] Prav tako je delodajalec v takšnem primeru lahko izpostavljen zahtevkom za plačilo nezakonito zadržanih ali pobotanih prejemkov iz delovnega razmerja.

Na tem mestu se postavlja tudi vprašanje, kakšne pravne možnosti ima delodajalec za uveljavitev svoje terjatve do delavca, če ta soglasja ne poda. V tem primeru lahko delodajalec svoje pravice iz naslova terjatve do delavca uveljavlja s civilno tožbo. Prav tako lahko v eventualnem individualnem delovnem sporu svojo nasprotno terjatev do delavca v tem sporu uveljavlja v okviru t. i. procesnega pobota, ki ga ureja Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Gre za poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene. Čeprav torej delodajalec svoje terjatve ne more enostransko pobotati, tako da bi delavcu izplačal dolgovane prejemke, zmanjšane za lastno terjatev, pa vendar določba 136. člena ZDR-1 ni ovira, da delodajalec v samem sporu ne bi mogel uveljavljati pobotnega ugovora, če ima tudi sam terjatev zoper delavca, ki naj se pobota s terjatvijo delavca.[8]

 

Pripravila:

odvetnica Mateja Marolt

 


 

[1] B. Kresal v: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2016, str. 804.

[2] Ibidem, stališče odbora izvedencev MOD v zvezi s Konvencijo MOD št. 95.

[3] Takšna primera sta izvršba na plačo v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju in pobot plače v skladu ZDR-1, ki je podrobneje obravnavan v nadaljevanju tega prispevka.

[4] Prim. s 312. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Po izjavi o pobotu pa se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj.

[5] Prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 76/2016 z dne 26. 11. 2015.

[6] Skladno s prvo točko 316. člena OZ je s pobotom ne more prenehati terjatev, ki je ni mogoče zarubiti.

[7] Prim. z 217. členom ZDR-1.

[8] Tako tudi sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 543/2014 z dne 12. 6. 2014.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.