Postopek osebnega stečaja se vodi proti premoženju vsake fizične osebe. V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima dolžnik v trenutku uvedbe stečajnega postopka oziroma ki ga pridobi po tem. Ker se poslovna sposobnost dolžnika omeji, dolžnik brez soglasja sodišča ne more več najeti kredita ali dati poroštva, odpreti novega bančnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Postopki izvršbe se prekinejo oziroma ustavijo.

Če je najemnik že pred začetkom osebnega stečaja prenehal s plačevanjem najemnine in stroškov, morajo upniki terjatve iz tega naslova v zakonskem roku prijaviti v stečajnem postopku. Najemnina in stroški se obravnavajo kot navadne terjatve, kar pomeni, da se poplačajo šele po poplačilu prednostnih terjatev. Terjatve iz naslova neplačanih najemnin načeloma prijavi najemodajalec, terjatve iz naslova neplačanih obratovalnih stroškov pa posamezni ponudniki storitev (npr. ponudniki električne energije, ponudniki komunalnih storitev, ponudniki telekomunikacijskih storitev...). Izjemoma lahko tudi te terjatve prijavi najemodajalec, če jih je upnikom poravnal namesto dolžnika.

V primeru, da je dolžnik do začetka postopka osebnega stečaja vse tekoče obveznosti poravnal, pa mora te obveznosti kljub osebnemu stečaju redno plačevati še naprej, saj osebni stečaj na obveznosti plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov nima vpliva. Če dolžnik teh obveznosti ne poravna, obratovalni stroški, ki mu nastanejo v zvezi z njegovim prebivanjem v nepremičnini (ki je sicer del stečajne mase), niso stroški stečaja, ampak jih je dolžnik dolžan poravnati sam iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase.

Če stečajni dolžnik zaprosi za odpust obveznosti, lahko sodišče dolžniku (delno) odpusti le plačilo neplačanih najemnin in stroškov, ki so zapadli v plačilo že pred začetkom stečajnega postopka, ne pa tudi obveznosti, ki so nastale po tem, saj odpust na kasneje nastale obveznosti ne učinkuje.

Pripravila:

Valentina Prete