Upravljavec naprave ali obrata, ki razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), mora skrbeti za to, da obratovanje naprave oz. obrata poteka v skladu s tem dovoljenjem. Kaj se zgodi, če upravljavec okoljevarstveno dovoljenje krši? Kakšne pristojnosti ima inšpektor? Ali lahko pride do odvzema okoljevarstvenega dovoljenja in pod kakšnimi pogoji?

Ukrepi inšpektorja v okviru inšpekcijskega nadzora

Ali naprava ali obrat deluje v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem v okviru inšpekcijskega nadzora preverja pristojen inšpektorat.
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru okoljevarstvenega dovoljenja, ima npr. pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, nadalje ima npr. pravico in dolžnost odrediti omejitev oziroma prilagoditev delovanja naprave do predpisanih mejnih vrednosti ali pravil ravnanja, pod določenimi pogoji lahko upravljavcu prepove izvajanje dejavnosti ali obratovanje naprave ali obrata, Agenciji RS za okolje kot pristojnemu organu pa lahko tudi predlaga odvzem okoljevarstvenega dovoljenja.

Odvzem okoljevarstvenega dovoljenja

Agencija RS za okolje okoljevarstveno dovoljenje z odločbo odvzame, če upravljavec izvede večjo spremembo v obratovanju naprave, pa tega ne prijavi skladno z določbami 77. člena ZVO-1, v določenem roku ne predloži podatkov, ki jih ministrstvo zahteva v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZVO-1 ali ne zagotovi finančnega jamstva, kadar je to predpisano.

Agencija pa lahko okoljevarstveno dovoljenje odvzame tudi na predlog pristojnega inšpektorja, če upravljavec v določenem roku ne izvrši njegove pravnomočne odločbe o uskladitvi obratovanja naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja. Navedeno pomeni, da se postopek odvzema lahko prične na predlog inšpektorata, če je v postopku inšpekcijskega nadzora bil upravljavcu z inšpekcijsko odločbo naložen nek ukrep, upravljavec pa kljub pravnomočnosti te odločbe inšpektorja naloženega ukrepa ni izpolnil. Odločba inšpektorja postane pravnomočna po odločitvi Upravnega sodišča o tožbi zoper takšno odločbo oz. že prej, če tožba ali pritožba ni vložena.

Agencija RS za okolje po prejemu predloga inšpektorata o začetku postopka odvzema obvesti upravljavca in mu da skladno z določili Zakona o upravnem postopku (ZUP) možnost, da se o nameravanem odvzemu OVD izjavi v določenem roku. Po podaji izjave lahko Agencija OVD odvzame. Zoper odločbo o odvzemu je dopustna pritožba. Odvzem okoljevarstvenega dovoljenja učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bil izrečen (t.j. od odločitve Ministrstva za okolje in prostor o pritožbi).

Kršitev okoljevarstvenega dovoljenja in prekršek – ali lahko upravljavec prepreči izrek globe?

5. odstavek 161. člena ZVO-1 določa, da se z globo od 75.000 do 125.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, če nima okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ali izvajanje dejavnosti iz 82. člena ZVO-1 ali ni prijavila začetka gradnje ali naprava obratuje v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem. Dodatno se z globo od 3.500 do 4.100 eurov za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).
Prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Če ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek).

V hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek.

Prekrškovni organ v postopku po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo izjavil ali odgovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.
Navedeni pouk in izjavo kršitelja prekrškovni organ vnese v zapisnik ali uradni zaznamek. Vsebina zapisnika oziroma uradnega zaznamka se kršitelju prebere in se mu vroči prepis, kar kršitelj potrdi s svojim podpisom. Če kršitelj vročitve noče potrditi s podpisom, se to zaznamuje na zapisniku oziroma uradnem zaznamku. Če se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku ali mu ni bilo mogoče dati obvestila in pouka, mora prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja pisno obvestiti o prekršku in ga poučiti o njegovih pravicah ter da se lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila. Odločba o prekršku se ne more opirati na izjavo kršitelja, če ta ni bil poučen o pravicah iz drugega odstavka tega člena ali če dani pouk ni vpisan v zapisnik ali v uradni zaznamek oziroma v pisno obvestilo.

Po prejemu pisne izjave kršitelja lahko prekrškovni organ izda odločbo, s katero odloči, ali je kršitelj kršil relevantno določbo ZVO-1 in je s tem odgovoren za prekršek po 5. alineji 1. odstavka 161. člena ZVO-1 (pravna oseba) oz. 3. odstavku 161. člena ZVO-1 (odgovorna oseba) in izreče globe. Takšna odločba ima le skrajšano obrazložitev, zoper njo lahko kršitelj napove vložitev zahteve za sodno varstvo. Na tej podlagi prekrškovni organ nato izda odločbo z obrazložitvijo, zoper katero lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča pristojno sodišče.

Kršitelj lahko tako v izjavi kot v zahtevi za sodno varstvo zahteva, da se predvideno sankcijo (globo od 75.000 do 125.000 eurov) nadomesti z izrekom opomina oziroma omili skladno z določili ZP-1. Storilcu prekrška se namreč odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep. Sodišče sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije.