Katere prednosti v postopkih čezmejne izterjave prinaša evropski nalog za zamrznitev bančnega računa?

Katere prednosti v postopkih čezmejne izterjave prinaša evropski nalog za zamrznitev bančnega računa?

21.03.2017

Z dnem 18.1.2017 so v veljavo stopila nova pravila o zamrznitvi bančnih računov v EU, saj je Uredba (EU) št. 655/2014[1] uvedla evropski nalog za zamrznitev bančnega računa (ENZBR) z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah. ENZBR velja za vse države članice EU, razen za Veliko Britanijo in Dansko.

Vse do sedaj je lahko upnik zahteval zamrznitev dolžnikovih bančnih računov le tako, da je vložil primerno vlogo pri sodišču v tisti državi članici, kjer je imel dolžnik stalno prebivališče, v skladu s pravom te države članice. To pa je bil zamuden in drag proces. Tako je bil ustvarjen ENZBR, ki naj bi bil hitrejši, cenejši in bolj učinkovit za upnike, saj lahko le-ti sedaj kombinirajo vložitev tožbe (na domače sodišče) z vložitvijo vloge za ENZBR. Uredba še določa deset dnevni rok za izdajo ENZBR, vse z namenom, da bi pospešila ENZBR postopek.

Najprej je potrebno izpostaviti, da se uredba uporablja le za čezmejne spore. Uporabljala se bo namreč samo glede primerov, kjer je bančni račun v državi članici, ki ni država članica sodišča, ki obravnava vlogo za izdajo ENZBR ali država članica, v kateri ima upnik stalno prebivališče. Uredba vsebuje tudi t.i. načelo učinka presenečenja, kar pomeni, da se dolžniku ne bo poslalo uradnega obvestila o vlogi za izdajo ENZBR in pred izdajo ENZBR ne bo zaslišan. Dolžnik bo sicer imel možnost pritožbe, če pogoji ali zahteve, določeni v uredbi, ne bodo izpolnjeni ali če se bodo okoliščine, ki so privedle do izdaje ENZBR, tako spremenile, da izdaja naloga ne bi bila več upravičena.

Vlogo za ENZBR se lahko vloži v katerikoli fazi postopka o glavni stvari in celo pred začetkom tega postopka. Drugi odstavek 7. člena uredbe določa, da ko upnik v državi članici še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, v kateri je določeno, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek, upnik predloži tudi zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da bo verjetno uspel v glavni stvari zahtevka zoper dolžnika.

Nadalje sodišče v skladu s prvim odstavkom 7. člena uredbe izda ENZBR, če upnik predloži zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je ukrep zavarovanja v obliki ENZBR nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena.

Pomemben element uredbe je še mehanizem za zahtevo za pridobitev informacij o računu dolžnika. Podlago za to daje 14. člen uredbe, ki določa, da kadar upnik v državi članici pridobi izvršljivo sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek, in utemeljeno domneva, da ima dolžnik pri banki v določeni državi članici enega ali več računov, ne pozna pa niti naziva in/ali naslova banke niti IBAN, BIC ali druge številke banke, ki bi omogočala identifikacijo banke, lahko od sodišča, pri katerem je vložena vloga za izdajo ENZBR, zahteva, da od informacijskega organa države članice izvršitve zahteva pridobitev informacij, ki so potrebne, da se banka oziroma banke in dolžnikov račun oziroma računi identificirajo. Ne glede na navedeno pa lahko upnik poda to zahtevo tudi, če sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, ki jo pridobi upnik, še ni izvršljiva in je znesek, ki naj se zamrzne, glede na ustrezne okoliščine precejšen, upnik pa je predložil zadostne dokaze, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da so informacije o računu nujno potrebne, ker obstaja tveganje, da bo brez takih informacij poznejša izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika verjetno ogrožena in bi se lahko zaradi tega finančno stanje upnika bistveno poslabšalo. Upnik vlogo poda z obrazcem za izdajo naloga.

Opozoriti je še potrebno, da ENZBR sicer omogoča blokiranje bančnih računov dolžnika v drugi državi članici EU, vendar pa upnik ne bo upravičen do izplačila denarne terjatve. Takšna možnost bo prišla v poštev šele po končni odločitvi sodišča.

[1] Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.5.2014, besedilo dostopno na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32014R0655

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.