Kaj je zaznamba spora?

Zaznamba spora pomeni, da je stranka vložila tožbo, ali da je sodišče sprožilo postopek po uradni dolžnosti. Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. V zemljiški knjigi se torej ne zaznamuje vsak spor, pač pa le tisti, za katerega tako določa zakon. V praksi gre tako za tožbo, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi, da je on imetnik pravice na nepremičnini, ali da je določena pravica druge osebe na njegovi nepremičnini prenehala. Druga možnost pa je zaznamba predloga za določitev nujne poti, tretja pa zaznamba spora zakoncev o delitvi skupnega premoženja (seveda samo, če gre za nepremičnine). V zemljiški knjigi se zaznamuje tudi izbrisna tožba, torej tožba s katero tožnik zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe v zemljiško knjigo.

Katera listina je podlaga za vpis zaznambe spora?

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v prvem odstavku 79. člena glede na vrsto spora, ki je predmet zaznambe, določa listine, na podlagi katerih se le-ta lahko vpiše:

1. zaznamba spora o pridobitvi pravice: na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva:

• da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, ali
• da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način,

1. zaznamba spora o prenehanju pravice: na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice,
2. zaznamba spora o določitvi nujne poti: na podlagi predloga za določitev nujne poti, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice na služeči nepremičnini.

Kakšne so posledice zaznambe spora?

Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, ki je izdana v zaznamovanih sporih, učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile pravice na nepremičnini po trenutku vložitve predloga za zaznambo spora. To pomeni, da se lastninska pravica, ki je bila priznana na podlagi spora lahko vknjiži v zemljiško knjigo, tudi v škodo lastninske pravice nekoga drugega, ki jo je pridobil po zaznambi spora v zemljiški knjigi. Sicer pa zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise.

Tožba oz. predlog v glavnem sporu je zavržen/zavrnjen/postopek je ustavljen zaradi umika tožbe oz. predloga – KAKO DOSEŽEMO IZBRIS ZAZNAMBE SPORA?

Izbris zaznambe spora, kot to določa 84. člen ZZK-1, se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:

1. če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti, ali
2. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.

Predlogu za izbris zaznambe spora je potrebno priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris, in:

• v primeru, ko izredni pravni sredstvi nista vloženi: potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
• v primeru, ko sta izredni pravni sredstvi bili vloženi: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.

Kako dolgo moramo čakati, da poteče rok za vložitev revizije oz. zahteve za varstvo zakonitosti?

Revizija: Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Predlog za dopustitev revizije pa mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje – rok 30 dni tako predstavlja časovno obdobje čakanja, vezano na revizijo.

Vendar je potrebno poudariti, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti. Prav tako na omenjeni rok ni potrebno čakati, kadar sta se stranki odpovedali pravici do pritožbe. Vložitev pritožbe je namreč pogoj za kasnejšo možnost vložitve predloga za revizijo. Navedena dva primera je tako v predlogu za izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka mogoče uporabiti kot argument, da revizija sigurno ne bo vložena.

Zahteva za varstvo zakonitosti: Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih. Rok za vložitev se tako šteje:

• zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, zoper katero ni bila vložena pritožba – od dneva, od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo;
• zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vložena – od dneva, ko je bila odločba vročena tisti stranki, ki ji je bila vročena pozneje.

Zahteva za varstvo zakonitosti pa se lahko vloži prav tako zoper sodno poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi, če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. Zoper takšno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, zoper katero so stranke vložile revizijo, lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej.

***

Glede na vse zgoraj navedeno je tako mogoče ugotoviti, da izredna pravna sredstva predstavljajo določeno časovno oviro za izbris zaznambe spora, počakati je namreč potrebno na iztek roka možnosti vložitve le – teh. Tudi sodna praksa je glede izpostavljene tematike enotna in striktna. Celo v primeru, kadar je bil spor po tožbi pravnomočno končan še pred vložitvijo predloga za zaznambo spora, tudi slednje še ne pomeni, da predlagatelji niso upravičeni predlagati zaznambe spora. Izbris zaznambe se v takem primeru dovoli namreč šele, če proti taki (pravnomočni) odločbi ni bila vložena revizija ali zahteva za varstvo zakonitosti oziroma če je potekel rok za njuno vložitev.[1] Tako pa ni relevanten niti ugovor toženca oz. nasprotnega udeleženca, da le – ta ni prejel tožbe, ki je podlaga za vpis zaznambe spora. Pravne podlage, ki bi zemljiškoknjižnemu sodišču nalagala, da v predlagalnem postopku pridobiva dokaze namesto udeležencev, ni.[2]

Obratno pa je potrebno izpostaviti, da vložitev ustavne pritožbe ne pomeni ovire za izbris zaznambe spora[3].

Pripravila:

Kim Rotar, mag. prava

Viri:

• Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1),
• Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17 in 16/19 – ZNP-1),
• VSL sklep II Cp 1439/2011 z dne 22. 09. 2011,
• VSK Sklep CDn 64/2017 z dne 19. 04. 2019,
• VSK sklep CDn 292/2015 z dne 18. 11. 2015.