Na temo vprašanja, zastavljenega v naslovu tega prispevka, smo pisali že pred časom. Prispevek si lahko preberete s klikom na naslednjo povezavo: https://neffat.si/blog/41/ali_lahko_ustno_odpovemo_trajno_pogodbeno_sodelovanje/

Odvetniška družba Neffat je, v okviru postopka revizije, predmetno vprašanje zastavila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Slednje je povsem sledilo našim argumentom in nedavno odločilo v prid naše stranke ter v Sodbi in sklepu II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019 odgovorilo na pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vse do tega trenutka še ni obstajala.

Iz sodbe glede (ustne) odpovedi pogodbenega razmerja:

»Do prenehanja trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas (za kar je šlo pri poslovnem sodelovanju v obravnavanem primeru), pride, ko ena od strank izjavi svojo voljo, da želi doseči prenehanje. Takšno izjavo volje imenujemo odpoved, urejena pa je v 333. členu Obligacijskega zakonika (OZ), ki je nadomestil enako določbo 358. člena prej veljavnega ZOR. Možnost stranke, da doseže prenehanje razmerja, ima pravno naravo oblikovalne pravice; druga stranka razmerja lahko odpoved samo sprejme in ne more preprečiti njenih učinkov. Oblika za odpoved ni predpisana, kar pomeni, da je mogoče odpovedati trajno obligacijsko razmerje že z navadno izjavo.

Zakon določa, da mora biti odpoved vročena drugi stranki. Glede odpovedi velja modificirana prejemna teorija, po kateri odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Izraza vročena pa ne smemo razlagati v smislu postopkovnih predpisov o osebnem vročanju; odpoved je namreč lahko drugi stranki sporočena tudi ustno ali s sredstvom za komunikacijo. Dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo je torej bistvena za začetek učinkovanja odpovedi oziroma za začetek teka odpovednega roka.

Stališče sodišča druge stopnje, da se je tožeča stranka z odpovedjo lahko seznanila šele z vročitvijo pisnega dopisa z dne 21. 1. 2015, je po povedanem napačno. Tožeča stranka bi se lahko seznanila z odpovedjo tudi tako, da bi ji bila ta ustno predočena na sestanku v začetku leta 2012.«

Pripravila:

Kim Rotar, mag. prava

Viri:

-          Sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019.