V posledici zadnje finančne krize so se v praksi dodobra uveljavile transakcije z zapadlimi terjatvami. Večje paketne prodaje terjatev so prevladovale v bančnem sektorju, za zasebni sektor so značilnejše prodaje posameznih terjatev.

S prodajo terjatev se imetniki zapadlih terjatev razbremenijo čakanja na dolžnikovo izpolnitev, tveganj, ki so povezana s praviloma dolgotrajnimi in le deloma uspešnimi sodnimi postopki izterjave dolga ali izboljšajo likvidnostna sredstva, kupci terjatev pa pridobijo možnost po prestrukturiranju terjatev v lastniške deleže dolžnika ali boljše pogajalsko izhodišče pri poslovnem sodelovanju z dolžnikom.

Cesijska pogodba

Pravni posel, ki ga ob tem skleneta prodajalec in kupec terjatve, se imenuje cesijska pogodba ali pogodba o odstopu terjatev, ki je urejena z določbami Obligacijskega zakonika. Imetnik terjatve ali upnik (imenovan tudi odstopnik) s cesijsko pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim (imenovan tudi prevzemnik), nanj prenese svojo terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika. Dolžnikova privolitev za prenos terjatve ni potrebna, vendar pa ga mora odstopnik terjatve o odstopu obvestiti. Če dolžnik kljub prejetemu obvestilu o odstopu terjatve svojo obveznost poplačila dolga še vedno izpolnjuje prejšnjemu upniku, se njegov dolg s tem ne zmanjšuje.

Katere terjatve je dovoljeno prenesti

S cesijo se lahko prenesejo vse terjatve, razen:

• terjatve katerih prenos je prepovedan z zakonom (kot npr. terjatve, ki ne morejo biti predmet izvršbe, terjatve, ki izvirajo iz nedovoljenih pogodb, terjatve iz naslova odškodnine v obliki denarnega nadomestila zaradi smrti bližnjega ali telesne poškodbe, ipd.)
• terjatve, ki so povezane z osebnostjo upnika (npr. terjatve za nepremoženjsko škodo, terjatve iz naslova preživnine),
• terjatve, glede katerih sta se upnik – odstopnik in dolžnik dogovorila, da prenos terjatve ni dovoljen, vendar, če je bila ob prenosu predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa, prenos učinkuje, če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

Dodatna posebnost velja pri gospodarskih pogodbah, pri katerih je prenos terjatev veljaven kljub dogovoru dolžnika in upnika, da slednji terjatve ne sme prenesti, vendar pa je v tem primeru dolžnik prost svoje obveznosti tudi, če jo izpolni odstopniku terjatve.

Obličnost

Obligacijski zakonik za pogodbo o odstopu terjatve ne določa posebne obličnosti (kot npr. neposredno izvršljiv notarski zapis). Priporočljivo oziroma za določene namene nujno potrebno pa je, da je podpis prodajalca terjatve na pogodbi o odstopu terjatve overjen, kar je pomembno zlasti za dokazovanje imetništva terjatve v postopku prenosa hipoteke ali sodne izterjave. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 24. členu namreč določa, da sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

Jamčevanja prodajalca terjatve

Pri odplačnem odstopu terjatve, to je pri prodaji terjatve, odstopnik jamči za obstoj terjatve (v trenutku odstopa terjatev mora obstajati), za izterljivost terjatve pa le, v kolikor je bilo tako izrecno dogovorjeno s pogodbo in le do višine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.

Prenos hipotek, drugih zavarovanj, obresti in drugih stranskih pravic

S terjatvijo preidejo na novega upnika tudi stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka in druge zastavne pravice, poroštvo, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd. V primeru, da je terjatev, ki je predmet prodaje oz. prenosa, zavarovana s hipoteko na nepremičnini, je za prenos hipoteke potrebno ustrezno zemljiško knjižno dovolilo (z overjenim podpisom odstopnika terjatve), s katerim prejšnji upnik izrecno dovoljuje, da se v zemljiški knjigi kot novi imetnik in upravičenec do poplačila iz vknjižene hipoteke, vpiše novi upnik.

Izjema velja, kadar gre za t.i. prisilno hipoteko, to je hipoteko, ki ni pridobljena na pogodbeni podlagi temveč z izvršbo na nepremičnino v lasti dolžnika ali zastavitelja. Za takšne hipoteke Zakon o zemljiški knjigi v 3. odstavku 88. člena določa, da zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi. Za dosego spremembe imetnika prisilne hipoteke v zemljiški knjigi je torej potrebno, da kupec terjatve kot novi upnik vstopi v izvršilni postopek v okviru katerega je bila pridobljena prisilna hipoteka, nato pa o novem upniku izvršilno sodišče po uradni dolžnosti obvesti zemljiško knjižno sodišče, ki na podlagi tega obvestila izvede vpis novega upnika v zemljiško knjigo.

Prenos maksimalne hipoteke

Posebej velja opozoriti še na prenos terjatve, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko. Stvarnopravni zakonik namreč v 4. odstavku 146. členu SPZ določa, da je v primeru prenosa terjatve, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Določba varuje posebno naravo maksimalne hipoteke, ki praviloma varuje vse (obstoječe, bodoče in pogojne) terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena; smisel maksimalne hipoteke tako ni v varovanju posamezne terjatve temveč skupka vseh terjatev v okviru maksimalne hipoteke.

V skladu s pravno teorijo[1] in sodno prakso[2] je odstop od pravila iz 4. odstavka 146. člena SPZ utemeljen v primeru prenosa celotne pogodbe ali če bi bila z maksimalno hipoteko zavarovana le ena terjatev oziroma, če bi prišlo do prenosa vseh z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev.

Sklepno

Pravni posel prodaje in nakupa terjatev oz. sklenitev pogodbe o odstopu terjatev (cesijske pogodbe) je relativno enostaven pravni posel, kljub temu pa je potrebno biti pozoren na vrsto dejanskih in pravnih okoliščin zaradi katerih je lahko prenos terjatve na novega upnika neveljaven ali pa je kupcu terjatve (brez ustreznih dodatnih listin) onemogočen prenos ter uveljavitev stranskih pravic in zavarovanj. V izogib nepotrebnim zapletom je zato pred sklenitvijo pogodbe o prenosu terjatev smotrno opraviti skrben pregled vseh listin, ki se nanašajo na terjatev ter vseh javno dostopnih podatkov glede terjatve, zavarovanj in dolžnika (zemljiška knjiga, sodni register, objave insolvenčnih postopkov, ipd.).

 Pripravila:

Mojca Marovt