Koncernski privilegij in nadomestilo za prikrajšanje znotraj dejanskega koncerna

Koncernski privilegij in nadomestilo za prikrajšanje znotraj dejanskega koncerna

02.11.2015

Koncernski privilegij in nadomestilo za prikrajšanje znotraj dejanskega koncerna

V razmerjih med obvladujočo in odvisno družbo velikokrat pride do situacije, ko želi obvladujoča družba na različne načine odvisno družbo pripraviti do tega, da sklene določen posel oziroma sprejme odločitev, ki sicer koristi in je v interesu obvladujoče družbe, vendar pa lahko povzroči škodo odvisni družbi.

V zvezi s to problematiko se pojavlja vprašanje, ali je takšno ravnanje obvladujoče družbe sploh dovoljeno in če je, na kakšen način oziroma pod katerimi pogoji lahko obvladujoča družba to doseže. Odgovore na zastavljena vprašanja predstavljamo v nadaljevanju predmetnega prispevka.

Kdaj lahko govorimo o dejanskem koncernu

Po 529. členu v povezavi s 528. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«) velja domneva, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež. Odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba). V nadaljevanju 530. člen ZGD-1 med drugim določa, da koncern sestavljajo ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe – t.i. dejanski koncern. Drugi odstavek 530. člena pa določa domnevo, da je odvisna družba z obvladujočo družbo koncern.

Za obstoj koncerna je pomembno, da obvladujoča družba uporablja svoj prevladujoč položaj za enotno vodstvo vseh koncernskih družb. Enotno vodstvo ne pomeni, da obvladujoča družba »odvzame« organom vodenja odvisnih družb pravico voditi svojo družbo, ampak da organi vodenja koncernskih družb v poslovnih zadevah ne odločajo več samostojno in da se zaradi vpetosti v koncern v ravnanju vodstva odvisnih družb kaže volja obvladujoče družbe. V dejanskem koncernu se organi vodenja odvisnih družb praviloma ravnajo po lastni odločitvi ter se v interesu obvladujoče in lastne odvisne družbe podrejajo volji in vplivom obvladujoče družbe.[1]

V družbi z omejeno odgovornostjo je poslovodstvo podrejeno edinemu družbeniku, ki lahko daje tudi navodila za vodenje poslov, ki jih je poslovodstvo dolžno izvršiti. Za poslovodjo odvisne družbe so navodila, ki so sprejeta na skupščini družbe v obliki sklepa, obvezujoča. Iz literature nadalje izhaja, da so lahko vplivi obvladujoče družbe na odvisno družbo tudi neformalni, v obliki različnih smernic, priporočil, nasvetov, ipd., bodisi v pisni bodisi v ustni obliki. Pri tem pa je bistveno, da obvladujoča družba preko svojih zastopnikov na tak ali drugačen način jasno izrazi, kaj pričakuje od odvisne družbe in njenih organov.[2]

Kdaj je potrebno skleniti pogodbo o obvladovanju

ZGD-1 v 545. členu, ki se nahaja v poglavju zakona, ki govori o vodenju in odgovornosti pri dejanskih koncernih, določa, da če ni sklenjena pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva, da bi pripravila odvisno družbo do tega, da bi zase opravila škodljiv pravni posel ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo, razen če se prikrajšanje nadomesti.

Torej lahko obvladujoča družba v dejanskem koncernu, kljub temu, da ni sklenjena posebna pogodba o obvladovanju, »škodljivo« vpliva na poslovanje oziroma odločitve odvisne družbe, v kolikor se povzročeno prikrajšanje odvisni družbi izravna.

Izravnava prikrajšanja izključuje protipravnost škodljivih vplivov obvladujoče družbe in s tem njeno odgovornost ter tudi odgovornost organov odvisne družbe. Protipravnost je pogojno izključena in »oživi«, če prikrajšanje s strani obvladujoče družbe ni nadomeščeno. Možnost odložene izravnave prikrajšanja označujemo za koncernski privilegij.[3]

Pogodba o obvladovanju bi bila v primeru dejanskega koncerna potrebna le, če obvladujoča družba ne bi imela namena zagotoviti nadomestila za prikrajšanje, ob tem pa bi se hkrati želela izogniti odškodninski odgovornosti po 547. členu ZGD-1.

Kaj vse šteje za prikrajšanje

Prikrajšanje je vsakršno zmanjšanje ali konkretno ogrožanje premoženjskega ali prihodkovnega položaja družbe, če izvira iz njene odvisnosti, ne glede na to, ali ga je mogoče kvantificirati.[4]

Iz navedene definicije izhaja, da mora biti vzrok prikrajšanja v odvisnosti družbe in o prikrajšanju ni mogoče govoriti, če bi skrben poslovodja samostojne družbe, v dani situaciji ravnal enako, kot je ravnal poslovodja odvisne družbe. Prikrajšanje obsega vsakršno zmanjšanje ali konkretno ogrožanje premoženja ali prihodkovnega položaja odvisne družbe, ne glede na to ali ga je mogoče kvantificirati. Literatura kot najbolj pogoste primere prikrajšanj omenja prikrita izplačila dobička, koncernske prispevke, posojila odvisne družbe obvladujoči družbi, prav tako pa se kot oblika prikrajšanja omenja tudi sporne investicijske odločitve odvisne družbe, ki jih »spodbudi« vrh koncerna oziroma obvladujoča družba.[5]

Iz literature tudi izhaja, da gre za prikrajšanje vedno takrat, kadar odvisna družba ni dosegla učinkov, ki bi jih lahko dosegla, na primer ne doseže takšnega dobička, kot bi ga lahko, ali pa prikrajšanje nastane v obliki zmanjšanja premoženja ali zmanjšanja poslovnih možnosti za njeno poslovanje. Za škodljiv pravni posel se šteje vsak posel, ki odvisno družbo obvezuje k spolnitvi obveznosti brez ustrezne protidajatve in neposredno zmanjšuje premoženje družbe.[6]

Primerno nadomestilo za prikrajšanje

ZGD-1 v drugem odstavku 545. člena določa, da je treba prikrajšanje nadomestiti med poslovnim letom, v nasprotnem primeru pa je treba najkasneje ob koncu poslovnega leta, v katerem je bila odvisna družba prikrajšana, določiti kdaj in kako naj se prikrajšanje nadomesti. V tem primeru se v korist odvisne družbe s pravnim poslom (posebno pogodbo) ustanovi zahtevek za nadomestitev prikrajšanja.

Če se prikrajšanje dejansko nadomesti med poslovnim letom, odvisna družba nima nikakršnega zahtevka do obvladujoče družbe, če pa do nadomestila ne pride, ima odvisna družba po zakonu določene pravice – zahteva lahko, da obvladujoča družba določi, kdaj in kako se bo prikrajšanje nadomestilo, kar pomeni vzpostavitev izravnalnega zahtevka, ki pomeni korporacijsko-pravno terjatev odvisne družbe do obvladujoče družbe.[7] Tudi v nemški zakonodaji je izrecno določeno, da je potrebno odvisni družbi priznati pravni zahtevek za izravnavo prikrajšanja, česar ZGD-1 neposredno ne določa, vendar to izhaja iz besedila prvega odstavka 547. člena.

Nadomestilo se lahko da v kakršnikoli obliki, ki družbi, njenim družbenikom in upnikom zagotovi v premoženjskem smislu enak položaj, kot če ne bi bilo škodljivega ravnanja. To pomeni, da mora nadomestilo izravnavati premoženjsko stanje oziroma da prikrajšanje ne sme vplivati na letno bilanco odvisne družbe. Prikrajšanje in nadomestilo za prikrajšanje se morata izravnati.[8]

Stališče teorije je, da se prikrajšanje lahko nadomesti v obliki denarnega nadomestila ali z drugimi koristmi, ki jih pridobi odvisna družba od obvladujoče, pri čemer mora obvladujoča družba prikrajšanje nadomestiti v obliki, v kakršni ga zahteva odvisna družba.[9] Za izravnavo je tako primerna vsaka premoženjska korist (stvari, premoženjske pravice, storitve), ki pa mora biti konkretna in ocenljiva. Sposobnost bilanciranja izravnave je pomembna le, če naj se z njo nevtralizirajo negativni bilančni učinki prikrajšanja, če pa prikrajšanje nima negativnih bilančnih učinkov, tudi sposobnost bilanciranja zagotovljenih koristi ni pomembna.[10]

Organ vodenja odvisne družbe pa je dolžan ugotoviti posledice svojih odločitev za odvisno družbo, oceniti škodljivost ravnanja, ki ga zahteva obvladujoča družba, ter ugotoviti višino prikrajšanja, ki ga bo družba utrpela. Ker organ vodenja praviloma vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost, sme v škodo lastne družbe po navodilih obvladujoče družbe ravnati le v primeru, ko s svojim ravnanjem zagotovi, da bo obvladujoča družba prikrajšanje, ki je odvisni družbi nastalo, nadomestila. V tem smislu mora organ vodenja odvisne družbe sam oceniti škodljive posledice vplivanja obvladujoče družbe in storiti vse, da obvladujoča družba prikrajšanje nadomesti na primeren način.[11]

Sklepno

V vsakem konkretnem primeru mora torej poslovodstvo odvisne družbe presojati, ali so navodila obvladujoče družbe za odvisno družbo škodljiva, kakšne bodo posledice za odvisno družbo v primeru, da sledi navodilom obvladujoče družbe ter predvsem zagotoviti, da bo v primeru, da bo zaradi upoštevanja navodil dejansko prišlo do prikrajšanja odvisne družbe, obvladujoča družba zagotovila primerno oziroma ustrezno nadomestilo. Le v tem primeru je namreč znotraj dejanskega koncerna dovoljen (škodljiv) vpliv obvladujoče družbe na odvisno družbo.

[1] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str.243

[2] P. Podgorelec, ... et al., Koncerni, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 67

[3] P. Podgorelec, ... et al., Koncerni, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 63

[4] Nemško vrhovno sodišče. Sodba II ZR 312/97 z dne 1.3.1999

[5] P. Podgorelec, ... et al., Koncerni, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 73

[6] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 304

[7] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 305

[8] Ibidem 305.

[9] T. Rozman, Vpliv obvladujoče družbe v dejanskem koncernu, Pravna praksa, GV Založba, Ljubljana 2012

[10] P. Podgorelec, ... et al., Koncerni, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 74

[11] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 302

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.