Lastni poslovni deleži in oblikovanje rezerv za lastne poslovne deleže

Lastni poslovni deleži in oblikovanje rezerv za lastne poslovne deleže

15.12.2022

Za prenos poslovnega deleža na družbo in s tem pridobitev lastnega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je potrebno upoštevati kogentne določbe Zakona o gospodarskih združbah,[1] predvsem določbe 500. člena. Družba lahko pridobi ali sprejme v zastavo lastni poslovni delež zgolj v primeru, da je zanj v celoti vplačan vložek. Plačil za pridobitev lastnih poslovnih deležev ne sme opraviti, dokler ne oblikuje rezerv za lastne deleže. Za plačila, opravljena v nasprotju s temi določbami, se šteje, da gre za vračilo prepovedanih plačil. Omejitev pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev je tudi v tem, da družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev. Družba iz lastnih deležev ne more uresničevati pravic,[2] kar pomeni, da družba nima glasovalne pravice, prav tako pa ne more izvrševati ne manjšinskih ne individualnih upravljavskih pravic.

Družba mora oblikovati rezerve za lastne poslovne deleže v bilanci stanja v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev teh deležev. Viri za oblikovanje rezerv za lastne deleže so: čisti dobiček poslovnega leta, preneseni dobiček, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička. Določbe o oblikovanju rezerv za lastne deleže so namenjene varovanju upnikov, saj se tako upnikom na neki način zagotavlja, da bo družba imela dovolj premoženja in bo ohranjen njen osnovni kapital.[3]

Iz stališč pravne teorije izhaja, da sme družba pridobiti lastni delež le na podlagi sklepa družbenikov, ob smiselni uporabi določbe četrte alineje 505. člena ZGD-1.[4]

Poleg tega veljajo tudi za prenos poslovnega deleža na družbo splošna pravila glede prenosa poslovnih deležev v d.o.o., kot denimo dolžnost dosedanjega družbenika, da svoj delež najprej ponudi drugim družbenikom, ki imajo prednost pri pridobitvi deleža.

V zvezi z obveznostjo oblikovanja rezerv za lastne deleže pa se postavlja vprašanje, v katerem trenutku mora družba te rezerve oblikovati. V sodni praksi je obravnavan primer, ko sta se pogodbeni stranki s Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v d.o.o. dogovorili, da se šteje, da je prenos poslovnega deleža opravljen s plačilom celotne kupnine. Če je torej plačilo celotne kupnine pogoj za pridobitev poslovnega deleža, mora biti to izvedeno v skladu z določbami 500. člena ZGD-1, in sicer, da družba pred izvedbo plačila oblikuje rezerve za lastne deleže. V primeru, da ta določba ni spoštovana, tudi sama pridobitev poslovnega deleža ni veljavna.[5]

Po drugi strani pa se lahko pogodbeni stranki dogovorita, da plačilo celotne kupnine ni pogoj za pridobitev lastnega poslovnega deleža, in sicer tako, da se kupnina plačuje sukcesivno (npr. glede na likvidnostne zmožnosti družbe kot kupca). Dokler družba ne opravi plačila za lastni delež, ji glede na določbo drugega odstavka 500. člena ZGD-1 ni potrebno oblikovati rezerv. V postopku vpisa spremembe poslovnega deleža zaradi nakupa lastnega poslovnega deleža zato sodni register ne more zahtevati predložitve bilance stanja z vnaprej oblikovanimi rezervami.[6] Zakon namreč ne zahteva, da bi morale biti rezerve za lastne deleže oblikovane pred sklenitvijo pogodbe (zavezovalnega posla), niti pred vpisom pridobitve lastnega poslovnega deleža v register, temveč preden se takšna pridobitev lastnega deleža plača družbeniku, ki lastni poslovni delež proda družbi. Družba mora torej izkazati dejanski obstoj teh virov v trenutku plačila lastnega deleža, oziroma vsaj trenutek pred tem.

Na podlagi predstavljenih in analiziranih določb lahko torej zaključimo, da ZGD-1 z določbami o oblikovanju rezerv v ničemer ne omejuje ali pogojuje prenosa poslovnega deleža, ampak omejuje zgolj plačilo kupnine za pridobitev teh deležev.

 

Pripravila:

Vesna Poles Segulin

 


 

 

[1] Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami (v nadaljevanju: ZGD-1).

[2] 4. odstavek 506. člena ZGD-1.

[3] 5. in 11. odstavek 64. člena ZGD-1. Kocbek Marijan, Oblikovanje rezerv za lastne poslovne deleže v vmesni bilanci(*1), Podjetje in delo, št. 8, 2004, str. 1965.

[4] Kocbek Marijan, et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2014, str. 890-891.

[5] Višje sodišče v Ljubljani, sklep IV Cpg 1003/2015 z dne 30.09.2015.

[6] Višje sodišče v Celju, sklep II Cpg 217/2016 z dne 23.11.2016.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.