Vloga organov vodenja in nadzora družbe pri zaznavi insolventnosti

Vloga organov vodenja in nadzora družbe pri zaznavi insolventnosti

19.03.2015

1. Splošno

V primeru ugotovitve insolventnosti družbe, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa ukrepe, ki jih mora izvesti poslovodstvo, pri čemer je opustitev izvedbe teh ukrepov lahko sankcionirano z odškodninsko odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora v primeru stečaja družbe.

Splošno uveljavljeno spoznanje poslovnofinančne stroke je, da je treba, če je družba insolventna (1*), hitro ukrepati. Odlašanje z ustreznimi ukrepi zmanjšuje možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja, zato so roki za izvedbo ukrepov poslovodstva po ugotovitvi insolventnosti, zelo kratki.

2. Insolventnost družbe

ZFPPIPP v 33. členu določa neizpodbojno pravno domnevo, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

Takrat za družbo ter njene organe v skladu z zakonom nastanejo dodatne obveznosti, ki jih lahko strnemo v točki:

  1. obveznost enakega obravnavanja upnikov,
  2. obveznost analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe(2*).
3. Obveznost enakega obravnavanja upnikov

Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe, za kar se štejejo zlasti plačila:

  1. prednostnih terjatev,
  2. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
  3. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
  4. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.

Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani (3*).

Za dejanje, ki je prepovedano zaradi možnosti neenake obravnave upnikov, velja zlasti:

  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
  2. pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna.
4. Obveznosti analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe

Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora vsebovati:

  1. opis finančnega položaja družbe,
  2. analizo vzrokov za insolventnost in
  3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna (4*).

Če je mnenje poslovodstva iz 3. točke prejšnjega odstavka pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:

  1. analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
  2. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
  3. če po presoji poslovodstva z ukrepi iz 2. točke tega odstavka vzrokov insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi: opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in rokov, v katerih jih je treba opraviti,
  4. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo: če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz 3. točke tega odstavka ali če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz 2. ali 3. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani) (5*).

Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke prejšnjega odstavka pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave (z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev ali s pretvorbo terjatev v osnovni kapital insolventnega dolžnika), ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

Namen finančnega prestrukturiranja je odprava vzrokov insolventnosti in zagotovitev pogojev, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno finančno sposobna. V kolikor je mnenje poslovodstva, da ne obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, pa mora v poslovodstvo v roku treh delovnih dni po poteku enomesečnega roka za izdelavo poročila vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka (6*).

K poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora podati svoje mnenje tudi nadzorni svet družbe, in sicer v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila. Mnenje nadzornega sveta mora vključevati presojo nadzornega sveta:

  1. ali je družba insolventna in
  2. o potrebnosti in ustreznosti predlaganih ukrepov.
5. Povečanje osnovnega kapitala

Kot navedeno zgoraj, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja poleg opisa ukrepov, ki so v pristojnosti poslovodstva, vsebovati tudi presojo poslovodstva, ali je treba za uspešno finančno prestrukturiranje izpeljati povečanje osnovnega kapitala. Od izida te presoje so odvisna nadaljnja dejanja, ki jih mora opraviti poslovodstvo.

Če je finančno prestrukturiranje mogoče uspešno opraviti, ne da bi družba morala povečati osnovni kapital, mora poslovodstvo izpeljati druge ukrepe, opisane v poročilu, kar pomeni, da se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave.

Če pa je za uspešno finančno prestrukturiranje treba izpeljati povečanje osnovnega kapitala ima poslovodstvo dve dodatni obveznosti:

Poročilo o finančnem prestrukturiranju mora vsebovati:

  • mnenje poslovodstva o verjetnosti uspešne prisilne poravnave, če povečanje osnovnega kapitala ne bo izvedeno;
  • opis predloga prisilne poravnave, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

Poslovodstvo mora sklicati skupščino in ji predlagati, da naj sprejme sklep o ustreznem povečanju osnovnega kapitala.

Sklic skupščine mora objaviti v treh delovnih dneh po poteku petdnevnega roka, v katerem mora nadzorni svet dati mnenje k poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja (to je en mesec in pet delovnih dni po ugotovitvi insolventnosti družbe), za dan, ki ni poznejši od enega meseca po poteku tega roka (7*).

Obveznost poslovodstva sklicati skupščino, ki naj odloča o povečanju osnovnega kapitala družbe, obstaja samo v razmerju do delničarjev oziroma družbenikov. To pomeni, da v razmerju do delničarjev poslovodstvo to obveznost krši, če vloži predlog za začetek prisilne poravnave, ne da bi bila prej opravljena skupščina, ki bi odločala o povečanju osnovnega kapitala, vendar pa sama izvedba skupščine ni procesna predpostavka za vodenje postopka prisilne poravnave. Če poslovodstvo krši navedeno dolžnost (neposredno vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave) pa družbi odgovarja za škodo, ki ji nastane zaradi kršitve te obveznosti, v skladu z določbo tretjega odstavka 28. člena ZFPPIPP (8*).

Ker je treba v primeru insolventnosti družbe postopati hitro, ZFPPIPP za posamezna dejanja v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala družbe določa krajše roke od rokov, določenih v ZGD-1, in sicer:

  • splošni enomesečni rok za sklic skupščine določen v 297. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je skrajšan na 15 dni;
  • splošni 15-dnevni rok za uresničitev prednostne pravice delničarjev, določen v 337. členu ZGD-1 je skrajšan na osem dni;
  • rok za vpis in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo.

Delničarji odločajo o povečanju osnovnega kapitala na podlagi poročila poslovodstva, ki vsebuje tudi mnenje o verjetnosti uspešne prisilne poravnave, če povečanje osnovnega kapitala ne bo izvedeno. To pomeni, da delničarji s tem, ko zavrnejo sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala, odločijo tudi, da naj se nad družbo začne:

  1. stečajni postopek, če je mnenje poslovodstva o uspešnosti prisilne poravnave odklonilno,
  2. prisilna poravnava, če je mnenje poslovodstva o uspešnosti prisilne poravnave pritrdilno.

Smiselno enako pa velja tudi, če delničarji v roku za vpis in vplačilo delnic v roku ne vpišejo in vplačajo zadostno število delnic (9*).

Hkrati s povečanjem osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki se lahko izvede tudi povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vloži, katerih predmet so terjatve upnikov (debt to equity swap). Konverzija terjatev, ki jih ima določen upnik do družbe izdajateljice delnic v njen osnovni kapital, torej temelji na institutu stvarnega vložka. Za predmet stvarnega vložka, izročen družbi, izročitelj prejme določeno število delnic od družbe in s tem postane delničar, družba pa pridobi njegovo terjatev. S pridobitvijo terjatve, ki jo ima upnik do družbe, postane družba hkrati upnik in dolžnik, zaradi česar terjatev ugasne (t.i. confusio – združitev upnika in dolžnika v isti osebi).

6. Stečajni postopek

Poslovodstvo mora v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:

Če je mnenje poslovodstva ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, odklonilno ali

Če je mnenje poslovodstva ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo odklonilno in če:

  • skupščina ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki ali
  • v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala(10*).

Navedeno pomeni, da v primeru, ča poslovodstvo oceni, da prestrukturiranja podjetja ali uspešne izvedbe prisilne poravnave ne bo mogoče uspešno izvesti, mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek stečajnega postopka.

Opombe:

(1*) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (glej 14. člen ZFPPIPP).
(2*) Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, GV založba 2008, str. 51.
(3*) Tretji odstavek 34. člen ZFPPIPP.
(4*) Drugi odstavek 35. člena ZFPPIPP.
(5*) Tretji odstavek 35. člena ZFPPIPP.
(6*) 1. točka prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP.
(7*) Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, GV založba 2008, str. 54.
(8*) Ibidem.
(9*) Ibidem.
(10*) 38. člen ZFPPIPP.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.