Preden je določen poseg v okolje lahko izveden, mora nosilec nameravanega posega pridobiti okoljevarstveno soglasje. To stori tako, da na Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) naslovi vlogo, kateri mora priložiti projekt ter poročilo o vplivih na okolje. Ministrstvo okoljevarstveno soglasje izda potem, ko opravi presojo vplivov posega na okolje.

Postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja se lahko poleg nosilca nameravanega posega udeležujejo tudi določene osebe – stranski udeleženci. Stranski udeleženec je namreč upoštevajoč 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) oseba, ki ni stranka, a se ima vseeno pravico udeleževati upravnega postopka, če izkaže pravni interes.

Z namenom seznanitve javnosti z nameravano izdajo okoljevarstvenega soglasja Ministrstvo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja skladno z 58. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) objavi javno naznanilo, ki vsebuje vabilo vsem osebam, ki menijo, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku, da svojo udeležbo priglasijo.

ZVO-1 predvideva posebno varstvo za nekatere subjekte, na položaj katerih bi lahko imel določen poseg v okolje večji vpliv. Njegov 64. člen namreč določa, da imajo (poleg nevladnih organizacij) osebe, ki na vplivnem območju stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnine, ki leži na vplivnem območju (v nadaljevanju: osebe iz vplivnega območja) pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. Ti subjekti imajo v postopku položaj stranskega udeleženca, pod pogojem, da v roku 35 dni od objave javnega naznanila vložijo zahtevo za vstop v postopek. Če je zahteva vložena po izteku roka, jo organ s sklepom zavrže.

Po ZVO-1 se za osebe iz vplivnega območja obstoj predpostavke pravnega interesa domneva, kar pomeni, da tem osebam za vstop v  postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja pravnega interesa ni treba izkazati. Seveda pa lahko v postopek vstopijo kot stranski udeleženci tudi osebe izven vplivnega območja (ki niso nevladne organizacije),[1] vendar se zanje ne uporablja 64. člen ZVO-1, temveč 43. člen ZUP, kar pomeni, da morajo obstoj svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku izkazati. Po stališču Vrhovnega sodišča za izkazovanje pravnega interesa za priznanje pravice do udeležbe v postopku zadoščajo verjetno izkazana dejstva in okoliščine, pri čemer je »stopnja verjetnosti, ki mora biti v teh primerih izkazana, nizka do te mere, da je mogoče udeležbo v postopku zavrniti le, če je že na podlagi vloge za udeležbo brez razumnega dvoma ugotovljeno, da razmerje te osebe do upravne stvari ne obstaja«[2].

Na tem mestu velja poudariti, da osebe, ki v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja vstopajo na podlagi 43. člena ZUP, lahko udeležbo v postopku zahtevajo tudi po poteku zgoraj navedenega roka 35 dni. Skladno s 142. členom ZUP lahko te osebe udeležbo priglasijo kadarkoli med tekom postopka. Prav tako lahko v skladu s sodno prakso tudi osebe iz vplivnega območja (in nevladne organizacije) vstopijo v postopek po izteku 35-dnevnega roka, vendar pa se obstoj njihovega pravnega interesa v teh primerih ne domneva, ampak morajo obstoj te predpostavke izkazati skladno s 43. členom ZVO-1.[3]

Stranski udeleženci imajo ob odsotnosti drugačne zakonske določbe kljub temu, da niso stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, iste pravice in obveznosti kot stranka. To pomeni, da se lahko skladno s 146. členom ZUP postopka udeležujejo, se izrečejo o vseh okoliščinah, dejstvih in predlaganih dokazih ter tako branijo svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. V ta namen lahko navajajo dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, izpodbijajo pravilnost navedb drugih udeležencev, predlagajo dokazila, itd. Prav tako imajo stranski udeleženci na voljo tudi vsa pravna sredstva, do katerih so upravičene stranke.

Če določeni stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, pa bi ji morala biti, je to lahko razlog za obnovo postopka po določbah ZUP, o čemer pišemo tukaj.