Stranski udeleženci v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja: obnova postopka (2/2)

Stranski udeleženci v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja: obnova postopka (2/2)

03.03.2021

Kot smo že pisali v blogu, ki je dostopen tukaj, slovenska zakonodaja ob zasledovanju ciljev Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katerega lahko nekateri subjekti vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako lažje zavarujejo svoje pravice in interese. Kaj pa če bi določena oseba morala sodelovati v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, pa ji ta možnost ni bila dana? V takem primeru lahko pride v poštev obnova postopka.

Skladno z določbo 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), mora organ, ki vodi upravni postopek, ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na pravice ali pravne koristi katerih bi lahko odločba vplivala.

Posebne obnove postopka ZVO-1 sicer ne ureja, zato pa je na tem mestu potrebno upoštevati določbe ZUP, ki se subsidiarno uporablja glede tistih vprašanj, ki v ZVO-1 niso urejena. Tako se lahko skladno z 9. točko 260. člena ZUP postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki je bil končan s pravnomočno odločbo (če torej pritožba zoper odločbo ni več mogoča) obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Predlog obnove postopka je potrebno vložiti v enem mesecu od dneva, ko oseba izve, da je bila odločba izdana, najkasneje pa v roku treh let od dokončnosti odločbe. O obnovi postopka lahko organ odloči tudi po uradni dolžnosti.

V predlogu za obnovo postopka mora oseba verjetno izkazati pravočasnost predloga in okoliščine, na katere opira predlog. V vlogi mora oseba izkazati pravni interes za vstop v postopek v skladu z 2. odstavkom 142. člena ZUP in razloge, ki kažejo na to, da bi ji morala biti udeležba v postopku zagotovljena, pa ji ni bila.

V praksi se pogosto zgodi, da osebe, ki zahtevajo vstop v postopek oziroma obnovo postopka iz razloga, ker jim udeležba v postopku ni bila omogočena, navajajo, da bi morala biti njihova nepremičnina vključena v vplivno območje, in na ta način uveljavljajo obstoj pravnega interesa za priznanje pravice do stranske udeležbe v postopku. Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) kot specialni zakon v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za nekatere subjekte – nevladne organizacije in osebe, ki na vplivnem območju prebivajo, oziroma so lastniki ali drugi posestniki nepremičnine, ki leži na vplivnem območju (v nadaljevanju: osebe iz vplivnega območja) olajšuje vstop v postopek. Osebam iz vplivnega območja namreč ni potrebno izkazovati pravnega interesa za udeležbo v postopku, če zahtevo za vstop vložijo v roku 35 dni od objave javnega naznanila iz 58. člena ZVO-1.

Glede na dejstvo, da je vplivno območje odločilno za razmejitev med situacijami, ko morajo subjekti za vstop v postopek izkazovati pravni interes ter tistimi ko jim tega ni treba, je torej jasno, da je ustrezna določitev vplivnega območja bistvena tudi za zagotovitev, da bodo lahko osebe, na pravice in pravne interese katerih bo določen poseg v okolje najbolj vplival, lahko sodelovale v postopku. Če je torej vplivno območje neustrezno določeno, lahko določene osebe iz območja na katerem bo nameravani poseg dejansko povzročal obremenitve okolja formalno ostanejo izven tega območja, vendar pa predlagatelj s predlogom za obnovo postopka ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na nepravilno določeno vplivno območje.

 

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.