1. Obveznosti investitorja po Gradbenem zakonu

Skladno z določili Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017, 72/2017 - popr., v nadaljevanju GZ) je izvajalec dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev, varnost ljudi in predmetov pri izvajanju gradnje ter preprečevati čezmerne obremenitve okolja.

Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti med drugim imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem členu (v nadaljnjem besedilu: vodja del). Vodja del izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih (3. člen GZ).

Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za vodenje gradnje določiti tudi vodjo del, ki glede na vrsto del prevladuje (v nadaljnjem besedilu: vodja gradnje) in ki je zaposlen pri njem. Vodja gradnje vodilnemu izvajalcu pri gradnji odgovarja za uskladitev del na gradbišču, za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, za varnost in zdravje pri delu na gradbišču in vodi gradbišče (14. člen GZ).

Pred izvedbo gradnje objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, in pred odstranitvijo zahtevnega objekta, mora investitor imenovati nadzornika. Imenovanje nadzornika ni obvezno za gradnjo nezahtevnega objekta, če jo izvaja izvajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 14. člena tega zakona (62. člen GZ).

Investitor mora prijaviti začetek gradnje. Prijava se vloži na obrazcu. Pred prijavo začetka gradnje lahko prijavi pripravljalna dela na gradbišču (63. člen GZ).

Najpozneje do začetka gradnje mora investitor poskrbeti za ograditev in označitev gradbišča z gradbiščno tablo, razen če gre za spremembo namembnosti ali nezahteven objekt. Gradbiščna tabla mora biti v času od začetka gradnje do pridobitve uporabnega dovoljenja na vidnem mestu nameščena na gradbišču. Poskrbeti mora tudi za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja (65. člen GZ).

Gradbiščne table ni treba postaviti za odstranitev objekta in na gradbišču, na katerem se gradijo objekti, ki so po predpisih, ki določajo objekte in okoliše objektov posebnega pomena za obrambo ter ukrepe za njihovo varovanje, opredeljeni kot objekti posebnega pomena za obrambo države; objekti, namenjeni za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na mejnih prehodih; objekti, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, oziroma objekti, za katere je tako določeno s predpisi, ki urejajo odpravo takšnih nesreč.

Načrta organizacije ureditve gradbišča ni treba izdelati pri gradnji v lastni režiji, pri gradnji nezahtevnih objektov in pri gradnji objektov posebnega pomena za obrambo, za objekte, namenjene za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na mejnih prehodih in za objekte, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice oziroma za objekte, za katere je tako določeno s predpisi, ki urejajo odpravo takšnih nesreč.

2. Obveznosti investitorja po Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 – ZVZD-1) določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo, predelujejo in obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v gradbene objekte. Uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.

Določbe te uredbe pa se ne nanašajo na oziroma t.i. izjeme so:

• nadzemno in podzemno rudarjenje,
• globinsko vrtanje.

Določba prvega odstavka 4. člena te uredbe (v kateri je določena obveznost investitorja, da zagotovi koordinatorje), pa se ne nanaša na gradnjo in druga gradbena dela na enodružinski hiši velikosti do 350 m2 neto tlorisne površine, razen kadar je potrebno prijaviti gradbišče ali kadar gre za posebno nevarna dela.

Začasna ali premična gradbišča pomenijo katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena dela in vzdrževalna dela. Okvirni seznam je naveden v prilogi 1 te uredbe.

2.1. Upoštevanje in izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu

Investitor oziroma naročnik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1), še zlasti, ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju, pomembno pa je tudi, da določi potreben optimalen  čas za dokončanje del. K temu ga zavezuje 6. člen Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.

Investitor oziroma naročnik je nadalje dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev tudi pri delu na gradbišču in svojih obveznosti po tej uredbi ne more prenesti na izvajalca del.

Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz ZVZD-1, še zlasti v zvezi:

• z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču,
• z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo,
• z ravnanjem z različnimi materiali,
• s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi pregledi instalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev,
• z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti kadar gre za nevarne materiale ali snovi,
• s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni,
• s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin,
• s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz,
• s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki,
• z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v bližini katerega je gradbišče.

Na podlagi navedene Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa ima naročnik še naslednje obveznosti.

2.2. Izdelava varnostnega načrta

Pred začetkom dela na gradbišču mora investitor oziroma naročnik (ali nadzornik projekta) zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Z izdelavo varnostnega načrta se določi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

S tem načrtom se planira postopek gradnje objekta in vsebuje določila o varstvenih ukrepih in normativih, ki se morajo upoštevati pri izvajanju del na gradbiščih.

Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.

2.3. Imenovanje koordinatorja za varnost pri delu

Kadar je predvideno, da bodo dela na gradbišču izvajali (ali dela izvajajo) delavci dveh ali več izvajalcev, mora naročnik obvezno zagotoviti enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu. 

Naročnik mora imenovati koordinatorja(e) posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta.

Imenovanje koordinatorja ne odvezuje naročnika (ali nadzornika projekta) obveznosti, ki jih ima pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.

Naročniku torej ni potrebno zagotoviti koordinatorja:

• kadar dela izvaja samo 1 izvajalec oziroma delodajalec ali
• kadar gre za gradnjo ali druga gradbena dela na enodružinski hiši velikosti do 350 m2 neto tlorisne površine, razen kadar je podana obveznost prijave gradbišča ali kadar gre za posebno nevarna dela. 

2.4. Prijava gradbišča

Ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predviden obseg dela 500 človek/dni ali več, mora naročnik (ali nadzornik projekta) pred pričetkom del sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v prilogi III Uredbe.

Naročnik (ali nadzornik projekta) mora prijavo poslati inšpekciji za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču.

Kopijo prijave je potrebno na gradbišču namestiti na vidno mesto.

Prijavo gradbišča mora naročnik (ali nadzornik projekta) v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del, ažurirati.

Viri:

• Gradbeni zakon, Uradni list RS, št. 61/2017, 72/2017 - popr.,
• Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 – ZVZD-1),
• Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.),
• Pravilnik o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ).

Pripravila:

Ana Toni