Privolitev posameznika (GDPR) in neposredno trženje na elektronske naslove podjetij – B2B Marketing

Privolitev posameznika (GDPR) in neposredno trženje na elektronske naslove podjetij – B2B Marketing

01.09.2021

Splošno o neposrednem trženju B2B

Pošiljanje marketinških sporočil in trženje po e-pošti sta stalni del dejavnosti spletnega trženja različnih podjetij. Pri tem so pravila neposrednega trženja B2B bolj sproščena in je sporočila na e-poštne naslove podjetij dovoljeno pošiljati brez predhodnega soglasja, saj podatki o podjetju (npr. e-naslov: info@podjetje.si) niso “osebni podatki”. Po definiciji iz Splošne uredbe “osebni podatek” pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika; Ker torej ti podatki niso osebni podatki, zanje ne veljajo pravila varstva osebnih podatkov – tudi pravila neposrednega trženja, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov, se za trženje na te elektronske naslove ne uporabljajo.

Elektronski naslovi, ki jih uporabljata uslužbenec ali predstavnik podjetja kot službeni elektronski naslov, pa uživajo varstvo osebnih podatkov. Ko gre za pošiljanje na elektronski naslov, ki glasi neposredno na posameznika (npr. ime.priimek@podjetje.si, i.priimek@podjetje.si, ime.p@podjetje.si), namreč pride do obdelave osebnih podatkov posameznikov, zaradi česar je treba tudi pri tem upoštevati določila Splošne uredbe o varstvu podatkov in druge veljavne predpise.

 

Neposredno trženje na elektronske naslove v predpisih EU

Pri obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje e-pošte sta na ravni EU relevantna zlasti dva predpisa: Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 6. člena Splošne uredbe, npr. če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov za enega ali več posebnih namenov; ali če je obdelava potrebna za namene zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec. Tako iz uvodne določbe 47 GDPR celo izrecno izhaja, da se obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje lahko šteje za opravljeno v zakonitem interesu, ki je podan zlasti, če med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem obstaja ustrezno in sorazmerno razmerje. To bi lahko veljalo, če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, stranka upravljavca ali je v službi slednjega. To pomeni, da je trženje po e-pošti lahko za obstoječe stranke lahko dovoljeno tudi brez privolitve.

Pri tem ima kupec, ki od prodajalca prejema trženjska elektronska sporočila, pravico, da ne prejema in nadaljnjih informacij ter zlahka ugovarja obdelavi v tržne namene. V skladu s členom 21 GDPR ima namreč posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico ugovarjati obdelavi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja. Če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja, mora upravljavec prenehati z obdelavo osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, lahko pa še vedno obdeluje podatke za druge namene, npr. za izvajanje pogodbe. Zakoniti interes upravljavca za obdelavo podatkov za tržne namene nikoli ne more pretehtati nad pravico do ugovora posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Upravljavec mora nadalje zagotoviti, da je posameznik ustrezno obveščen v skladu s členoma 13 in 14 GDPR.

Podobna pravila glede obdelave osebnih podatkov posameznika za namene neposrednega trženja so opredeljena Direktivi o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58. 1. odstavek člena 13 Direktive določa, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena le za naročnike, ki dajo za to predhodno privolitev, ne glede na odstavek 1 pa velja, da kadar fizična ali pravna oseba pridobi v smislu prodaje proizvoda ali storitve in v skladu z Direktivo 95/46/ES od svojih odjemalcev podatke o njihovem elektronskem naslovu za elektronsko pošto, ista fizična ali pravna oseba lahko uporablja te podatke o elektronskem naslovu za neposredno trženje podobnih lastnih proizvodov ali storitev pod pogojem, da je odjemalcem dana jasna in izrecna možnost, da na brezplačen in enostaven način ugovarjajo takšni uporabi podatkov o elektronskem naslovu, potem ko so ti pridobljeni in ob vsakem sporočilu, v primeru, če odjemalec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

 

Neposredno trženje na elektronske naslove v slovenskih predpisih

Pravila glede neposrednega trženja prek elektronskih komunikacij so opredeljena v Zakonu o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1). Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) (v 72. in 73. členu) na ureja samo neposredno trženje prek navadne pošte (neelektronsko).

Skladno s 158. členom ZEKom-1 je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja, razen če fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

Glede na navedeno lahko podjetje naslov elektronske pošte zaposlenih pri njegovih strankah, ki so podjetja, uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov tudi brez predhodnega soglasja teh posameznikov. Brez predhodnega soglasja posameznika, na katerega se elektronski naslov nanaša, pa je glede na mnenje Informacijskega pooblaščenca mogoče uporabiti tudi javno objavljene elektronske naslove uslužbencev oziroma predstavnikov podjetja za namen neposrednega trženja, kadar je to skladno z namenom objave.[1]

 

Pripravila:

Vesna Ložak Polanec

 


 


 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.