Državni zbor je dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali t.i. »protikorona mega zakon«, ki med drugim ureja tudi naslednje:

Dopolnitve Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)

Protikorona mega zakon dopolnjuje interventni zakon o odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev, tako da dodatno definira značilnost odloga plačila v prvem odstavku 5. člena (ZIUOPOK).

Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Odlog plačila velja tudi za pogodbe, ki služijo kot zavarovanje kreditne pogodbe, za katere se enako podaljša zapadlost. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Kot smo opozorili v naši blog objavi o ukrepih COVID-19, ki jih je prinesel interventni ZIUOPOK, da bo banka v času trajanja odloga še vedno obračunavala obresti, dogovorjene z osnovno kreditno pogodbo, le v plačilo bodo zapadle po izteku obdobja odloga, pa je novi mega zakon v svoji določbah to sedaj še izrecno zapisal.

Poroštvo Republike Slovenije

Novi mega zakon uvaja odgovornost Republike Slovenije kot poroka banki ali hranilnici za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK.

Poroštvo Republike Slovenije bo nepreklicno, brezpogojno in se bo unovčilo na prvi pisni poziv banke. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije pa ne bo smelo preseči 200 milijonov EUR.

Poroštvo Republike Slovenije je omejeno do višine:  

• 25 % zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog,

ali

•  50 % zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru da gre za kreditojemalca, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo opravljanje z vladnim ali občinskim odlokom  zaradi epidemije virusa začasno prepovedana, in v primeru kreditojemalca, ki je fizična oseba.

Poroštvo Republike Slovenije velja tudi za novo sklenjene kreditne pogodbe

Banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti ZIUOPOK za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije. Nove kreditne pogodbe morajo (poleg običajnih določb) nujno vsebovati še naslednjo določbo oziroma klavzulo:

• ki bo zagotavljala, da bo terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom, najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih upnikov do istega kreditojemalca oziroma povedano drugače, da bo položaj banke kot kreditodajalca enakovreden položaju drugih upnikov kreditojemalca;
• ki bo zagotavljala prepoved dodatne obremenitve premoženja kreditojemalca.

Nove kreditne pogodbe pa ne smejo vsebovati določb, po katerih bi obveznosti zapadle v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne kršitve drugih pogodb, razen če tudi druge kreditne pogodbe istega kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe.

Bodite še posebej pozorni na naslednjo prepoved

Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Prenehanje poroštva

Poroštvo Republike Slovenije preneha, če:

• je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so kršitve nastale na strani banke ali
• banka ne obvesti države o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

***

Prispevki o ukrepih, ki jih prinašajo predpisi o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic, so pripravljeni na podlagi informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov. Pri tem gre za specialne ukrepe, ki posegajo v običajne in že utečene sistemske rešitve. Kako bodo ukrepi dejansko izvedeni in kako bodo učinkovali in bili uresničeni s strani pristojnih institucij, ni mogoče popolnoma napovedati. Vsebine, ki jih pripravlja Odvetniška družba Neffat v svojih prispevkih na Neffat Law Blogu, so zato informativne narave in ne predstavljajo pravnega ali poslovnega nasveta.Za posamezna vprašanja in informacije se lahko obrnete na nas: info@neffat.si.