Neffat law blog

 
Razvrsti po:
 
  • Spornost klavzul »pay for delay« z vidika konkurenčnega prava EU – zadeva Lundbeck

    11.05.2021

    Med potencialnimi načini omejevanja konkurence so v zadnjem času precej aktualni primeri, ko originarna podjetja, ki imajo svoje produkte zavarovane s patenti (praviloma farmacevtska podjetja), sklenejo sporazum s podjetji, ki bi želela na trg vstopiti z generičnimi proizvodi in katerih namen je, da generiki v zameno za plačilo še nekaj časa ne bodo vstopili na trg ali izpodbijali veljavnosti patenta. Za tovrstne dogovore se uporabljajo izrazi kot so npr. patentne poravnave s prenosom vrednosti ali sporazumi s klavzulami »pay for delay«.
    Preberite več > Več »
     
  • Sprejeta Uredba o embalaži in odpadni embalaži

    07.05.2021

    Vlada je 8. aprila 2021 sprejela Uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Z uredbo se za proizvajalce ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, spreminja se tudi način poročanja o odpadni embalaži. Katere pa so še druge spremembe, ki jih prinaša Uredba?
    Preberite več > Več »
     
  • Direktiva o zaščiti žvižgačev

    07.05.2021

    Žvižgač je po definiciji SSKJ član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov.
    Preberite več > Več »
     
  • Kakšne novosti so predvidene v noveli ZGD-1K? (2/2)

    26.03.2021

    Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

    Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa je z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 prinesla tudi nekatere druge spremembe.

    Spremembe, ki se nanašajo na uskladitev domačega pravnega reda z določbami EU, so bile obravnavane v blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (…), v nadaljevanju pa bodo predstavljene preostale pomembnejše spremembe.

    Preberite več > Več »
     
  • Kakšne novosti so predvidene v noveli ZGD-1K? (1/2)

    26.03.2021

    Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

    Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 predvideva tudi nekatere druge spremembe.

    Pomembnejše spremembe, ki se nanašajo na uskladitev slovenskega pravnega sistema z sistemom EU, bodo predstavljene v nadaljevanju, o preostalih spremembah pa pišemo v posebnem blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (….).

    Preberite več > Več »
     
  • Električni skiro – priročnost, nevarnost in novi izzivi

    15.03.2021

    Električni skiroji predstavljajo novo, vedno bolj priljubljeno obliko mikromobilnosti, predvsem v mestnih središčih, kjer primanjkuje parkirnih mest; so ugodnejša in hitrejša alternativa javnemu prevozu ter lastniškim osebnim vozilom. So cenovno razmeroma dostopni in enostavni za upravljanje, a na drugi strani tudi nevarni za uporabo in nastanek poškodb, predvsem zaradi nestabilnosti, neslišnosti, doseganja visokih hitrosti (tudi 50km/h in več) ter pomanjkljive opreme (luči, smerokazi, odsevna telesa, itd.).
    Preberite več > Več »
     
  • Upravni postopek – pravica stranskega udeleženca do izjave

    10.03.2021

    Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo preden se izda odločba. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Kako pa v upravnem postopku pravico do izjave izvršujejo stranski udeleženci?
    Preberite več > Več »
     
  • Stranski udeleženci v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja: obnova postopka (2/2)

    03.03.2021

    Kot smo že pisali v blogu, ki je dostopen tukaj, slovenska zakonodaja ob zasledovanju ciljev Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katerega lahko nekateri subjekti vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako lažje zavarujejo svoje pravice in interese. Kaj pa če bi določena oseba morala sodelovati v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, pa ji ta možnost ni bila dana? V takem primeru lahko pride v poštev obnova postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Stranski udeleženci v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja: udeležba v postopku (1/2)

    03.03.2021

    V postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja niso zgolj nosilci nameravanega posega v okolje tisti, na položaj katerih bo končna odločitev upravnega organa vplivala. Skladno z 72. členom Ustave Republike Slovenije ima namreč vsak pravico do zdravega življenjskega okolja, iz česar izhaja, da lahko določen poseg v okolje poseže v pravice širšega kroga subjektov. Zakonodaja pod vplivom Aarhuške konvencije predvideva pogoje in načine, na katere lahko subjekti, na pravne interese katerih bo določen poseg vplival, vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ter tako omogoča, da ti zavarujejo svoje pravice in pravne interese.
    Preberite več > Več »
     
  • Kaj novega prinaša direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu

    01.02.2021

    Zaradi novih poslovnih modelov in novih akterjev na trgu se mora zakonodaja na področju urejanja avtorskih in sorodnih pravic ustrezno prilagoditi na prihajajoče razmere na digitalnem trgu. Predvsem je potrebno, da se z zakonodajo ne bi zaviral tehnološki razvoj in da se zagotovi pravna varnost na v povezavi z avtorskimi in sorodnimi pravicami na enotnem digitalnem trgu.
    Preberite več > Več »
     
 
PrviPrejšnji12345ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.