Neffat law blog

 
Razvrsti po:
 
  • Ukrepi "COVID-19": sodne, upravne in druge javnopravne zadeve

    06.04.2020

    Zakon ureja začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Uresničevanje pravic je zaradi omejitev delovanja sodnih in upravnih organov otežena, mnogokatera pravica je vezana tudi na roke, znotraj katerih mora posameznik začeti s postopki, sodišča in upravni prgani pa sprejeti odločitve. Zakon tako ureja zlasti tek rokov, nujne zadeve, vročanje in delovanje organov.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19": javnofinančno področje

    06.04.2020

    Epidemija SARS–CoV–2 (COVID–19) je in bo prizadela celotno gospodarstvo, zaradi česar je bilo za blaženje njenih posledic potrebno sprejeti določene ukrepe na javnofinančnem področju. V ta namen je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, s katerim je začasno uredil:

    • postopke za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezankam ali zavezancem lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti;
    • ukrepe na področju izvrševanja proračuna ter rokov za predložitev premoženjskih bilanc, zaključnih računov in letnih poročil.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19": odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

    06.04.2020

    Če ste se zaradi negativnih posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije znašli v finančnih težavah, lahko na podlagi tega zakona zaprosite za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ukrepi "COVID-19" na področju plač in prispevkov

    04.04.2020

    V času epidemije SARS–CoV–2 (COVID–19) je državni zbor sprejel več zakonov, ki bi omilili negativne posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Eden izmed zakonov je tudi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki predvsem zasleduje namen ohranjanja delovnih mest zaradi posledic, ki jih je prinesla epidemija nalezljive bolezni SARS–CoV–2.
    Preberite več > Več »
     
  • Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja

    09.03.2020

    Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je načeloma urejena v 42. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Podrobnejšo ureditev odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa KZ-1 prepušča Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Slednji določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se uvaja nov razlog za ničnost znamke in kaj predstavlja slabo vero pri prijavi znamke? Nova sodna praksa EU

    28.02.2020

    Družbe Sky so zoper družbe Skykick v Združenem kraljestvu vložile tožbo zaradi kršitve znamk na podlagi štirih figurativnih in besednih znamk Skupnosti ter ene nacionalne besedne znamke, ki so bile registrirane za širok razpon razredov storitev in blaga. Družba Sky se za namene svoje tožbe zaradi kršitve opira na registracijo svojih znamk za proizvode iz razreda 9 v smislu nicejske klasifikacije, in sicer za računalniško programsko opremo, računalniško programsko opremo, ki se dobavlja z interneta, telekomunikacijsko programsko opremo in naprave, ki omogočajo povezavo s podatkovnimi bazami in internetom, shranjevanje podatkov in storitve iz razreda 38 v smislu te klasifikacije, in sicer telekomunikacijske storitve, storitve elektronske pošte, storitve internetnega portala ter informacijske storitve, ki omogočajo ogled in pridobivanje informacij, sporočil, besedil, zvokov, slik in podatkov prek računalnika ali informacijske mreže.
    Preberite več > Več »
     
  • Prevozna pogodba v cestnem prometu - Solidarna odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku?

    24.02.2020

    V okviru transportnega prava je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VSRS Sodba III Ips 36/2019 z dne 24.09.2019 razlagalo sporno zakonsko besedilo petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), ki določa solidarno odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku. Zakonodajalec je namreč s to določbo poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Vzpostavitev solidarne odgovornosti je utemeljena na povečevanju negotovega položaja prevoznika zaradi verige mandatnih razmerij. V skladu z namenom zakonodajalca je treba omenjeno določbo razlagati tako, da se učinka solidarne odgovornosti ne širi tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.
    Preberite več > Več »
     
  • Potrošniški spori s čezmejnim elementom

    24.02.2020

    V današnjem globalnem svetu, kjer je povezovanje s tujino skoraj neizogibno, je mednarodni element v pravnih razmerjih vsakdanjik posameznikov. Pri tem pa lahko fizična oseba vstopi v pravno razmerje s pravno osebo, ki opravlja svojo pridobitno dejavnost na trgu. Posebni položaj predvideva že naš Zakon o pravdnem postopku, vendar se uporablja samo v primerih, kjer imata tožnik in toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vprašanje pa se pojavi, kam vložiti tožbo, v kolikor je ena stranka v položaju potrošnika s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije in je v pravnem razmerju prisoten pravno relevanten čezmejni element? Katero je merodajno pravo v potrošniških sporih? Vse posebnosti potrošniškega spora s čezmejnim elementom bodo predstavljene v nadaljevanju te blog objave.
    Preberite več > Več »
     
  • SODNA PRAKSA: Kdo krije stroške transporta nagrobnih sveč? VSRS Sodba III Ips 39/2019

    28.01.2020

    Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (ki je sicer že prenehala veljati) strošek transporta nagrobnih sveč strošek nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ali izvajalca javne službe. Oprlo se je predvsem na peti odstavek 9. člena stare Uredbe, ki pa je po vsebini identičen petem odstavku 6. člena sedaj veljavne Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah . Glede na navedeno je tako sodna praksa VSRS Sodba III Ips 39/2019 z dne 22. 10. 2019 relevantna tudi za vse novejše primere, torej za tiste, za katere se upošteva novejša Uredba, ki je pričela veljati dne 04.05.2019.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko ustno odpovemo trajno pogodbeno sodelovanje - 2. del, SODNA PRAKSA: VSRS Sodba in sklep II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019

    20.01.2020

    Odvetniška družba Neffat je, v okviru postopka revizije, predmetno vprašanje zastavila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Slednje je povsem sledilo našim argumentom in nedavno odločilo v prid naše stranke ter v Sodbi in sklepu II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019 odgovorilo na pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vse do tega trenutka še ni obstajala.
    Preberite več > Več »
     
 
PrviPrejšnji12345ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.