Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.

Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s Sklepom III DoR 3/2021, dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 , glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč? S Sklepom III Ips 17/2021 z dne 24. 08. 2021 je Vrhovno sodišče vloženi reviziji ugodilo in podalo odgovor na zastavljeno vprašanje.

Decembra 2019 je stopila v veljavo Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t.i. EU Whistleblowing Directive. Rok za prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic se izteče 17. decembra letošnjega leta.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa je z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 prinesla tudi nekatere druge spremembe.

Spremembe, ki se nanašajo na uskladitev domačega pravnega reda z določbami EU, so bile obravnavane v blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (…), v nadaljevanju pa bodo predstavljene preostale pomembnejše spremembe.

Dne 27. januarja 2021 je bila sprejeta novela ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21 z dne 9. 2. 2021).

Glavna motivacija za njeno pripravo je bila uskladitev slovenskega pravnega reda z zakonodajo EU (upoštevajoč Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (v nadaljevanju: Direktiva) in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 (v nadaljevanju: Izvedbena uredba)). Novela pa z namenom odprave pomanjkljivosti in nedoslednosti veljavnega ZGD-1 predvideva tudi nekatere druge spremembe.

Pomembnejše spremembe, ki se nanašajo na uskladitev slovenskega pravnega sistema z sistemom EU, bodo predstavljene v nadaljevanju, o preostalih spremembah pa pišemo v posebnem blogu, ki je dostopen na naslednji povezavi (….).

Vlada RS je dne 18.11.2020 ponovno razglasila epidemijo z veljavnostjo 30 dni, ki je bila dne 18.12.2020 podaljšana še za 30 dni. Dne 25.11.2020 je Državni zbor potrdil sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE« ali »PKP6«), ki je stopil v veljavo 27.11.2020. PKP6 med drugim posega tudi na področje poslovanja gospodarskih družb v RS, in sicer z začasno spremembo ZGD-1 s katero se omogoča drugačna – elektronska ali virtualna izvedba skupščin gospodarskih družb, kljub temu, da statut ali poslovnik družbe opredeljuje zgolj skupščino s fizično prisotnostjo delničarjev. Začasne spremembe ZGD-1 veljajo le za skupščine, sklicane v času razglašene epidemije, pod določenimi pogoji pa tudi za skupščine, ki so bile sklicane pred uveljavitvijo PKP6, torej pred 27.11.2020.

V posledici zadnje finančne krize so se v praksi dodobra uveljavile transakcije z zapadlimi terjatvami. Večje paketne prodaje terjatev so prevladovale v bančnem sektorju, za zasebni sektor so značilnejše prodaje posameznih terjatev.

S prodajo terjatev se imetniki zapadlih terjatev razbremenijo čakanja na dolžnikovo izpolnitev, tveganj, ki so povezana s praviloma dolgotrajnimi in le deloma uspešnimi sodnimi postopki izterjave dolga ali izboljšajo likvidnostna sredstva, kupci terjatev pa pridobijo možnost po prestrukturiranju terjatev v lastniške deleže dolžnika ali boljše pogajalsko izhodišče pri poslovnem sodelovanju z dolžnikom.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP ), ki je veljal do 22. 10. 2015, je omogočal vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: centralni register) določenih pravic tretjih na NVP: zastavna pravica, užitek, odkupna pravica in predkupna pravica. Novi ZNVP-1 pa je omejil pravice, ki se lahko vpišejo v centralni register.