Zavod ima v pravnem prometu pravno subjektiviteto, ki je lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Posebnost pri zavodu je predvsem v tem, da ni predvidenega ustanovnega kapitala. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da omejitev v zvezi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti ni absolutna, saj lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Izpodbojni zahtevek je potrebno uveljavljati s tožbo, kjer stečajni upravitelj zahteva, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja izpodbojnih dejanj v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Vendar lahko pri vložitvi izpodbojne tožbe pride do škode stečajnim upnikom. Vprašanje pa se tukaj pojavi, po kateri pravni podlagi lahko oškodovanec terja povračilo škode, ki mu je nastala zaradi vložitve izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP ter kakšen je njegov položaj v postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti.

Ko govorimo »korporacijsko upravljanje« (corporate governance) govorimo o mehanizmu, kjer si vlagatelji zagotovijo nadzor nad tistimi, ki upravljajo z njihovimi finančnimi sredstvi. Ureja razmerja med upravljalci sredstev in delničarji (stakeholders) kot tistimi, ki so sredstva, finančna ali nefinančna, prispevali. S pomočjo mehanizmov se zmanjša nasprotje interesov med različnimi deležniki in znotraj posameznih skupin deležnikov podjetja. S samo koncentracijo lastništva v ospredje stopi zaščita malih delničarjev pred okoriščanjem s strani velikih. Korporacijsko pravo se dandanes vedno bolj ukvarja in rešuje probleme, ki nastajajo med delničarji samimi. Tako se je recimo v anglosaškem pravu razvila fiduciarna dolžnost večjih delničarjev nasproti malim delničarjem, ki omejujejo določene odločitve velikih delničarjev na škodo malih delničarjev.

V zadnjih letih je zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov (v nadaljevanju: D&O) postala temeljna sestavina poslovnega zavarovanja, pri čemer se približno 95 % podjetij s seznama Fortune 500 odloči za nakup zavarovalne police D&O. Pri vsakodnevnih tveganih poslovnih odločitvah, so člani poslovodstva ter nadzornih organov izpostavljeni morebitnim civilnopravnim tožbam (tj. odškodninska odgovornost v 263. členu ZGD–1 oziroma Business judgement rule), kazenski pregoni direktorjev (npr: zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. Členu KZ–1) ter preiskav nadzornih organov.

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Preprečitvi situaciji, da bi poslovodja začel delovati mimo volje družbenikov, daje zakon družbenikom gospodarske družbe pravico, da kadarkoli od poslovodje zahtevajo informacije o delovanju družbe. Njena funkcija je predvsem v tem, da omogoča kontrolo vodenja poslov gospodarske družbe, možnost pridobitve dodatnih pojasnil k računovodskim izkazom, varstvo manjšinskih družbenikov, utrjevanje načela enakega obravnavanja in končno tudi integracija ter utrjevanje zaupanja med družbeniki.

V zadnjem obdobju smo v delniških družbah priča številnim imenovanjem posebnih revizorjev, katerih cilj je preveriti vodenje posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v preteklih petih letih. Cilj posebne revizije je predvsem v ugotovitvi morebitnih nepravilnosti pri vodenju poslov in potencialnega oškodovanja družbe, takšne ugotovitve revizorja pa lahko predstavljajo podlago za sprožitev postopkov zoper člane organov vodenja in nadzora družbe.

Pravica delničarjev do obveščenosti na skupščini je urejena v 305. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«), ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.

Nadzorni svet je organ kapitalske družbe, za katerega je značilna zlasti njegova nadzorna funkcija. Po volji družbenikov se lahko nadzorni svet oblikuje tudi v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), tudi v javnem podjetju, organiziranem kot d.o.o. Pri tem se pojavi vprašanje, pod katerimi pogoji je nadzorni svet pristojen tudi za imenovanje direktorja oz. poslovodje v javnem podjetju in ali lahko kljub obstoju nadzornega sveta direktorja imenuje tudi lokalna skupnost ali republika kot ustanoviteljica javnega podjetja.