Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ima lahko enega ali več direktorjev, ki na lastno odgovornost vodijo njene posle in jo zastopajo. Zakon o gospodarskih družbah sprejema splošno načelo o svobodni odločitvi družbenikov o postavitvi in odpoklicu direktorjev. Tako v tretjem odstavku 515. člena določa, da skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. Direktor svojo poslovodno funkcijo v družbi lahko opravlja bodisi na podlagi na podlagi pogodbe (civilnega prava) bodisi je v delovnem razmerju z družbo.

Predkupna pravica pomeni obliko omejevanja razpolagalne sposobnosti lastnika stvari. Po vsebini gre za pravico, ki njenemu imetniku (predkupnemu upravičencu) daje pravno možnost od lastnika zahtevati, da ga obvesti o nameravani prodaji stvari ali druge premoženjske pravice, ki je predmet predkupne pravice, določeni osebi in da mu ponudi, da jo on kupi pod enakimi pogoji. Pravni temelj nastanka predkupne pravice je lahko pogodba ali zakon. Na tej osnovi ločimo pogodbeno in zakonito predkupno pravico.

Temelj ureditve razmerij med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je družbena pogodba, pri kateri kot osnovno načelo prihaja do izraza načelo svobodne volje družbenikov. Slednje izhaja tudi iz določila prvega odstavka 504. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa, da se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. V zvezi z ureditvijo glasovalnih pravic v d.o.o. pa zakon v glavnem nima drugačnih, t. j. prisilnih določb, zato je ureditev v veliki meri prepuščena avtonomiji družbenikov, kot je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju.

Poslovni delež je skupek upravljavskih pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi obsega svojega osnovnega vložka. Kljub osebnostni naravi d.o.o., ki običajno nastane na podlagi medsebojnega zaupanja manjšega števila družbenikov, zakon vendarle dopušča možnost, da družbenik svoj delež, ki predstavlja določeno premoženjsko vrednost, pod določenimi pogoji odsvoji ali obremeni.

Pogodbeni stranki se lahko za utrditev nedenarnih obveznosti dogovorita za plačilo pogodbene kazni, ne glede na nastanek škode. Prispevek obravnava vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini lahko upnik pogodbeno kazen uveljavlja.

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnik lastnih poslovnih deležev, vendar zakon ureja posebne določbe glede njihove pridobitve in imetništva. Blog prispevek obravnava posebnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deležev v d.o.o. in izpostavlja vprašanje, ali se prenos poslovnega deleža na družbo lahko izvede še pred oblikovanjem rezerv za lastne deleže.

Nadzorni svet je pristojen za imenovanje in odpoklic predsednika in članov uprave. Pred potekom mandata lahko nadzorni svet iz utemeljenih razlogov odpokliče predsednika in člane uprave. ZDG-1 v 268. členu taksativno navaja razloge za odpoklic, pri čemer gre za pravne standarde, ki jih je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Vprašanje pa je, ali je izguba zaupanja v (delo) člana/predsednika uprave utemeljen razlog za njegov odpoklic?

Mednarodno ali čezmejno kupoprodajno razmerje praviloma nastane, ko imata pogodbeni stranki sedeža v različnih državah. Kako takšni stranki rešujeta morebitno nastale medsebojne spore, katero pravo pri tem uporabita in katero sodišče je pristojno za odločanje o njunem sporu, je odvisno predvsem od določb sklenjene kupoprodajne pogodbe ter morebitnih splošnih pogojev prodaje, ki jih sprejme prodajalec.