Korporacijsko pravo in transakcije

 
Razvrsti po:
 
  • Elektronske in virtualne seje skupščin gospodarskih družb v času epidemije

    18.12.2020

    Vlada RS je dne 18.11.2020 ponovno razglasila epidemijo z veljavnostjo 30 dni, ki je bila dne 18.12.2020 podaljšana še za 30 dni. Dne 25.11.2020 je Državni zbor potrdil sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE« ali »PKP6«), ki je stopil v veljavo 27.11.2020. PKP6 med drugim posega tudi na področje poslovanja gospodarskih družb v RS, in sicer z začasno spremembo ZGD-1 s katero se omogoča drugačna – elektronska ali virtualna izvedba skupščin gospodarskih družb, kljub temu, da statut ali poslovnik družbe opredeljuje zgolj skupščino s fizično prisotnostjo delničarjev. Začasne spremembe ZGD-1 veljajo le za skupščine, sklicane v času razglašene epidemije, pod določenimi pogoji pa tudi za skupščine, ki so bile sklicane pred uveljavitvijo PKP6, torej pred 27.11.2020.
    Preberite več > Več »
     
  • Nakup in prodaja terjatev. Na kaj biti pozoren, da bo prenos terjatve veljaven in učinkovit

    25.11.2020

    V posledici zadnje finančne krize so se v praksi dodobra uveljavile transakcije z zapadlimi terjatvami. Večje paketne prodaje terjatev so prevladovale v bančnem sektorju, za zasebni sektor so značilnejše prodaje posameznih terjatev.

    S prodajo terjatev se imetniki zapadlih terjatev razbremenijo čakanja na dolžnikovo izpolnitev, tveganj, ki so povezana s praviloma dolgotrajnimi in le deloma uspešnimi sodnimi postopki izterjave dolga ali izboljšajo likvidnostna sredstva, kupci terjatev pa pridobijo možnost po prestrukturiranju terjatev v lastniške deleže dolžnika ali boljše pogajalsko izhodišče pri poslovnem sodelovanju z dolžnikom.

    Preberite več > Več »
     
  • Odkupna pravica na delnicah: vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev?

    19.11.2020

    Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP ), ki je veljal do 22. 10. 2015, je omogočal vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: centralni register) določenih pravic tretjih na NVP: zastavna pravica, užitek, odkupna pravica in predkupna pravica. Novi ZNVP-1 pa je omejil pravice, ki se lahko vpišejo v centralni register.
    Preberite več > Več »
     
  • Delitev poslovnega deleža v d.o.o. za namen odsvojitve

    11.11.2020

    Ena izmed temeljnih značilnosti poslovnih deležev, ki jih družbeniki v d.o.o. pridobijo na podlagi osnovnih vložkov, je njihova enotnost in nedeljivost. Ne glede na to, pa ZGD-1 v določenih, izjemnih okoliščinah, dovoljuje tudi njihovo delitev. En izmed razlogov, iz katerih je delitev poslovnega deleža dopustna, je tudi odsvojitev.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je dopustno povečanje osnovnega kapitala insolventne družbe z denarnimi in hkrati tudi stvarnimi vložki?

    03.07.2020

    V tem članku bomo za vas odgovorili na vprašanje, ali je v skladu z določili ZFPPIPP v primeru insolventnosti družbe zunaj sodnega postopka zaradi insolventnosti možno zgolj povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki, ali je možna tudi kombinacija stvarnih in denarnih vložkov.
    Preberite več > Več »
     
  • Postopek ustanovitve zasebnega zavoda

    13.11.2019

    Zavod ima v pravnem prometu pravno subjektiviteto, ki je lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Posebnost pri zavodu je predvsem v tem, da ni predvidenega ustanovnega kapitala. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da omejitev v zvezi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti ni absolutna, saj lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja za škodo, ki izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP

    27.10.2019

    Izpodbojni zahtevek je potrebno uveljavljati s tožbo, kjer stečajni upravitelj zahteva, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja izpodbojnih dejanj v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Vendar lahko pri vložitvi izpodbojne tožbe pride do škode stečajnim upnikom. Vprašanje pa se tukaj pojavi, po kateri pravni podlagi lahko oškodovanec terja povračilo škode, ki mu je nastala zaradi vložitve izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP ter kakšen je njegov položaj v postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti.
    Preberite več > Več »
     
  • Korporacijsko upravljanje oziroma corporate governance (CG)

    14.10.2019

    Ko govorimo »korporacijsko upravljanje« (corporate governance) govorimo o mehanizmu, kjer si vlagatelji zagotovijo nadzor nad tistimi, ki upravljajo z njihovimi finančnimi sredstvi. Ureja razmerja med upravljalci sredstev in delničarji (stakeholders) kot tistimi, ki so sredstva, finančna ali nefinančna, prispevali. S pomočjo mehanizmov se zmanjša nasprotje interesov med različnimi deležniki in znotraj posameznih skupin deležnikov podjetja. S samo koncentracijo lastništva v ospredje stopi zaščita malih delničarjev pred okoriščanjem s strani velikih. Korporacijsko pravo se dandanes vedno bolj ukvarja in rešuje probleme, ki nastajajo med delničarji samimi. Tako se je recimo v anglosaškem pravu razvila fiduciarna dolžnost večjih delničarjev nasproti malim delničarjem, ki omejujejo določene odločitve velikih delničarjev na škodo malih delničarjev.
    Preberite več > Več »
     
  • Zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov družb

    04.09.2019

    V zadnjih letih je zavarovanje odgovornosti poslovodstva in nadzornih organov (v nadaljevanju: D&O) postala temeljna sestavina poslovnega zavarovanja, pri čemer se približno 95 % podjetij s seznama Fortune 500 odloči za nakup zavarovalne police D&O. Pri vsakodnevnih tveganih poslovnih odločitvah, so člani poslovodstva ter nadzornih organov izpostavljeni morebitnim civilnopravnim tožbam (tj. odškodninska odgovornost v 263. členu ZGD–1 oziroma Business judgement rule), kazenski pregoni direktorjev (npr: zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. Členu KZ–1) ter preiskav nadzornih organov.
    Preberite več > Več »
     
  • Pravica družbenika do informacij in vpogleda

    26.08.2019

    Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Preprečitvi situaciji, da bi poslovodja začel delovati mimo volje družbenikov, daje zakon družbenikom gospodarske družbe pravico, da kadarkoli od poslovodje zahtevajo informacije o delovanju družbe. Njena funkcija je predvsem v tem, da omogoča kontrolo vodenja poslov gospodarske družbe, možnost pridobitve dodatnih pojasnil k računovodskim izkazom, varstvo manjšinskih družbenikov, utrjevanje načela enakega obravnavanja in končno tudi integracija ter utrjevanje zaupanja med družbeniki.
    Preberite več > Več »
     
 
PrviPrejšnji123ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.