Nepremičnine

 
Razvrsti po:
 
  • Razlastitev nepremičnine - druga ustrezna nepremičnina in ali stroški gradnje upravičujejo razlastitev?

    15.12.2023

    Zakon o urejanju prostora ureja postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Vendar pa razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Pojem druge ustrezne nepremičnine do sedaj v sodni praksi še ni bil opredeljen.
    Preberite več > Več »
     
  • Legalizacija objektov daljšega obstoja - začasno zadržanje

    06.12.2023

    Ustavno sodišče RS je s sklepom začasno zadržalo izvrševanje 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ki ureja postopek izdaje dovoljenja za objekte daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Do končne odločitve sodišča tako ne bo mogoče nadaljevati obstoječih postopkov ali začeti novih postopkov izdaje dovoljenj, prav tako je začasno onemogočena tudi izvršba inšpekcijskega ukrepa, izrečenega v zvezi s takim objektom.
    Preberite več > Več »
     
  • Postopek za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3)

    16.01.2023

    Razlastitev je institut, ki pomeni oblasten poseg države v že oblikovano lastninsko pravico (njen odvzem ali omejitev) posameznika. Gre za ustavnopravni institut, saj sama Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa ustavne temelje za razlastitev. Tam določa, da se »lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon«.
    Preberite več > Več »
     
  • Prodaja nepremičnine in dolžnosti nepremičninskega posrednika

    29.11.2022

    Pri prodajni nepremičnine veljalo splošna pravila o prenosu, kar pomeni, da za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba) in razpolagalni posel (izročitev zemljiškoknjižnega dovolila kupcu). Kupec se bo lahko z zemljiškoknjižnim dovolilom vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik in šele takrat dejansko pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine je oblika podjemne pogodbe, kjer si nepremičninska družba prizadeva spraviti stranke v stik (obligacija prizadevanja), kljub temu pa ne gre za klasično posredniško pogodbo, saj zakonodaja nepremičninskemu agentu nalaga dodatne obveznosti.
    Preberite več > Več »
     
  • Najemnikova vlaganja v poslovni prostor

    20.06.2022

    Predmetni prispevek se ukvarja z vprašanjem ureditve razmerij med najemodajalcem in najemnikom poslovnega prostora, ki v poslovni prostor vlaga lastna sredstva. Seveda je vselej najbolj preudarna rešitev, da se iskanju odgovora preprosto izognemo, in sicer na način, da najemnik in najemodajalec tovrstno vprašanje že vnaprej na jasen način in natančno določita že v najemni pogodbi. V skladu s 14. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) se v praksi pogosto zgodi, da stranki vprašanje ureditve in vzdrževanja stavbe ali prostora uredita sami, že zato ker ima lahko najemnik osebni interes urediti stavbo ali prostor za pogodbeno določen namen (opravljanje določene dejavnosti) ali pa najemodajalec enostavno nima zadostnih finančnih sredstev. Ko pa stranki tega v najemni pogodbi ne opredelita že vnaprej, pa se pri razrešitvi sporne situacije moramo nasloniti neposredno na zakonodajo. Najemno pogodbo o poslovnem prostoru v bistvenem delu urejata ZPSPP ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Ob tem izpostavljam, da je bil s spremembo Stanovanjskega zakonika (SZ-1E) ZPSPP razveljavljen, vendar se kljub temu še vedno uporablja za vse najemne pogodbe sklenjene do dne 19. 6. 2021. Za najemne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene po navedenem datumu, pa velja izključno OZ. Razlog za to, je prepustiti strankam širše polje avtonomije urejanja najemnih razmerij za poslovne prostore, saj so določbe ZPSPP dokaj zastarele in v praksi povzročajo podjetnikom precej težav.
    Preberite več > Več »
     
  • Uporabno dovoljenje - je dopustna stranska udeležba (so)lastnikov stavbe? (VSRS sodba X Ips 14/2019 z dne 20. 7. 2020)

    30.11.2021

    V obravnavanem primeru je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah ZGO-1 pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci zaradi varstva svoje lastninske pravice?“
    Preberite več > Več »
     
  • Ali nedokončan postopek vpisa etažne lastnine izključuje uporabo pogodbenega dogovora solastnikov glede stroškov, ki so povezani z nepremičnino (VSRS Sklep III Ips 14/2021)?

    01.09.2021

    Vrhovno sodišče je v predmetni zadevi odločilo o reviziji glede vprašanja, ali do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov nepremičnine glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.
    Preberite več > Več »
     
  • Poslovni prostori - spremembe v ureditvi najemnih razmerij

    29.07.2021

    Sprejetje novele SZ-1E ni prineslo sprememb zgolj v zvezi z določbami Stanovanjskega zakona, temveč je poseglo tudi na nekatera področja, ki so bila predhodno predmet urejanja s strani nekaterih drugih predpisov. Ena izmed žrtev je bil tudi Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Katere so bistvene novosti za poslovne najeme?
    Preberite več > Več »
     
  • Glavni sodni postopek o sporu je zaradi neuspešnega izida zaključen – kako lahko dosežemo izbris zaznambe spora v zemljiški knjigi?

    07.11.2019

    V praksi skoraj vedno, ko se v sodnem postopku odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, tožnik oz. predlagatelj skladno s tem, zoper sporno nepremičnino predlaga tudi zaznambo spora v zemljiški knjigi. Na nepremičnino v lasti toženca oz. nasprotnega udeleženca to seveda vpliva negativno, saj ima zaznamba spora funkcijo vzdrževanja varnega pravnega prometa, s tem pa neposredno odvrača npr. potencialne kupce od nakupa na takšen način obremenjene nepremičnine. Sodni postopek se lahko konča za tožnika oz. predlagatelja tudi negativno, vendar kako lahko potem toženec oz. nasprotna stranka doseže izbris takšne zaznambe?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je vračilo are pri nakupu novega stanovanja po ZVKSES zavarovano z bančno garancijo za vračilo kupnine?

    26.09.2019

    Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) določa pravila o prodaji stanovanj in enostanovanjskih stavb z namenom zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Za zaščito končnih kupcev pred tveganji, da investitor oziroma vmesni kupec zaradi stečaja, plačilne nesposobnosti ali drugih razlogov ne bo izpolnil vseh obveznosti do končnih kupcev oziroma ne bo sposoben končnim kupcem vrniti plačanih obrokov kupnine v primeru razveze prodajnih pogodb, ZVKSES kot eno izmed zavarovanj predvideva tudi bančno garancijo za vračilo kupnine.
    Preberite več > Več »
     
 
PrviPrejšnji12ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.