Bistvena razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je ta, da konkurenčna prepoved velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa velja šele po prenehanju delovnega razmerja. Pri tem velja omeniti še druge razlike med obema institutoma, pri čemer le te izhajajo tudi iz različnosti sankcij za kršitev spoštovanja obeh omenjenih institutov. Več o tem v objavljenem prispevku.

Zaradi večje fleksibilnosti je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas postal zelo priljubljen način zaposlovanja delavcev. Kljub temu pa tovrstna pogodba skriva tudi nekatere posebnosti, ki jih mnogi niti ne poznajo, kot na primer, da se pogodba za določen čas, avtomatično spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi potem, ko se pogodba za določen čas že izteče. Več o tem v spodnjem prispevku.

Definicijo prekarnega dela Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ne opredeljuje. Pod tem pojmom je mišljeno predvsem začasno, negotovo in občasno plačano delo, ki temelji na socialni negotovosti. Kaj torej sploh je prekarno delo in zakaj je te vrste delo sporno? Odgovor na to vprašanje najdete v objavljenem članku.

ZDR-1 v 75. členu opredeljuje institut spremembe delodajalca. S tem institutom je delavcem zagotovljeno, da se jim zagotovi varstvo njihovih pravic, kar pomeni tudi, da v tem primeru delavcem ne more zgolj zaradi spremembe delodajalca prenehati pogodba o zaposlitvi. Kaj pa se zgodi na primer s pogodbo o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca in v primeru, da ima delavec dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi še poskusno delo. Ali mora delavec v primeru spremembe delodajalca na novo opravljati poskusno delo? Odgovor na to vprašanje najdete v objavljenem članku.

Kot izhaja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je delovno razmerje definirano kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Delovno razmerje nastane oziroma se sklene na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Poznavanje pravic delavcev je priporočljivo tako za delavca predvsem pa za delodajalce. Pri tem bom izpostavila plačo, kot eno izmed temeljnih pravic delavca, hkrati pa tudi dolžnost delodajalca, da delavcu plačo zagotovi. Tako namreč že iz 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) izhaja navedena obveznost delodajalca do delavca, kjer mu ZDR-1 nalaga dolžnost, da delavcu zagotovi ustrezno plačilo za opravljano delo. Tako ima delavec v delovnem razmerju, ne glede na to, za kakšen tip pogodbe o zaposlitvi gre, pravico do plačila za opravljeno delo.

Slovenian legislation has established the principle of »One stop shop« for foreigners, in which foreigners have possibility to start process of obtaining work and residence in one place.

Delovno razmerje je glede na določilo 1. odstavka 4. člena ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če je delodajalec pravna oseba, na primer družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), skladno s 1. odstavkom 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi.