Ena izmed največjih nočnih mor za stranko v (upravnem) postopku je zamuda roka (npr. za odgovor na zahtevo inšpekcijskega organa, za vložitev pritožbe zoper za stranko neugodno odločbo, za plačilo upravne takse, itd.). Običajno ima zamuda roka za posledico izgubo določenega procesnega upravičenja. Kadar je stranka za zamudo kriva sama (npr. da na rok pozabi), se more s tem praviloma sprijazniti in trpeti negativne posledice. Kaj pa v primerih, kadar je zamudo roka povzročila okoliščina, na katero stranka ni mogla vplivati? Je tudi v takšnih okoliščinah potrebno šteti rok kot absoluten in posamezniku odreči možnost kasnejše oprave zamujenega dejanja?