V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

Pogosto se pri načrtovanju potovanj obračamo tudi na ponudnike turističnih aranžmajev, ki vključujejo različen spekter storitev. Tako lahko organizacijo in izvedbo potovanja prepustimo ponudnikom turističnih storitev in v ta namen sklenemo pogodbo o organiziranju potovanja.

Tekom potovanja pa lahko pride do situacij, ko storitve, ki jih je dopustnik deležen na potovanju, ne ustrezajo tistim, ki jih je pogodbeno dogovoril z organizatorjem potovanja. V takšnih primerih se zastavljajo vprašanja glede uveljavljanja kršitev pogodbe in nastale škode.