Ostalo

 
Razvrsti po:
 
  • Ste zamudili (procesni) rok, ker ste bili na dopustu in niste dvignili sodne pošte?

    12.08.2019

    Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Naj že v začetku opozorimo, da zamuda ne pomeni podaljševanje oz. ponovno odprtje rokov, pač pa gre za vzpostavitev fikcije, da rok še ni bil zamujen. Kot je razvidno že iz naslova tega članka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi materialnega. Kar zadeva procesnih rokov, je to, ali govorimo o zakonskem ali sodnem roku pomembno le z vidika, ali je stranki mogoče očitati, da s predlogom za podaljšanje roka ni sama preprečila nastanka zamude, saj so podaljšljivi namreč le sodni, ne pa tudi zakonski roki.
    Preberite več > Več »
     
  • Upravna odločba brez pravnega pouka

    12.07.2019

    Vodenje postopka in odločanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP je obvezno za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP).
    Preberite več > Več »
     
  • Poznate svoje pravice kot manjšinski delničar (2. del)?

    11.07.2019

    V prejšnji blog objavi smo debatirali o uveljavljanju in varstvu svojih pravic kot manjšinski delničar. Tukaj izpostavljamo najpomembnejše pravice manjšinskih delničarjev.
    Preberite več > Več »
     
  • Poznate svoje pravice kot manjšinski delničar (1.del)?

    10.07.2019

    Sklepe za poslovanje družbe sprejmejo delničarji, ki predstavljajo določen delež v gospodarski družbi. To pomeni, da so manjšinski delničarji tisti delničarji, ki nimajo zadostnega vpliva na oblikovanje družbe in upravljanje njenih zadev. Posledično zaradi premajhnega vpliva in moči, da bi ubranili svoje interese, jim pri varstvu njihovih pravic pomaga zakonodaja in uveljavljanje določenih pravic v sodnem postopku.
    Preberite več > Več »
     
  • V zadnjem hipu – postopanje upravnega organa ob prejemu vloge z listinskim dokazom v tujem jeziku tik pred izdajo upravne odločbe

    26.06.2019

    V upravnem postopku sme stranka vse do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve, razen v primeru, ko je izvedena ustna obravnava. Če dopolnjuje in pojasnjuje svoje navedbe po opravljeni ustni obravnavi, mora v skladu z 2. odstavkom 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) opravičiti, zakaj tega ni storila najkasneje na obravnavi. To pa pomeni, da lahko stranka (ali stranski udeleženec) vse do izdaje odločbe dopolnjuje svoje navedbe in organu posreduje nova dokazila, v kolikor so izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji.
    Preberite več > Več »
     
  • Kako (p)ostati luksuzen na spletu? Primer C-230/16 - Coty Germany

    14.06.2019

    Decembra 2017 je Sodišče EU (SEU ali Sodišče) izdalo težko pričakovano sodbo v primeru Coty (C-230/16), ki skupaj z izčrpnim sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Wahla pojasnjuje nekatere dovoljene omejitve z vidika konkurenčnega prava pri selektivni distribuciji luksuznih izdelkov na spletu.
    Preberite več > Več »
     
  • Obdavčitev poslovanja z virtualnimi valutami (Bitcoin, Litecoin,...) z vidika DDV

    09.10.2017

    Virtualne (kripto) valute so znatno spremenile in tudi razširile možnosti plačilnih transakcij. Vsakodnevno nastajajo nove virtualne valute, pri čemer je tržna kapitalizacija samo najbolj znanih treh (Bitcoin, Ethereum, Litecoin) že skoraj dosegla 100 milijard ameriških dolarjev. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. avgusta 2017 objavila pojasnilo glede obdavčitve poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV, katerega ključni poudarki so predstavljeni v nadaljevanju. Virtualne valute (tudi kriptovalute) se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali je v družbah z omejeno odgovornostjo obvezna delitev bilančnega dobička?

    06.08.2013

    ZGD-1 v 399. členu ureja izpodbojnost sklepa o (ne)razdelitvi bilančnega dobička pri delniški družbi (d.d.). Določa, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4% osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.
    Preberite več > Več »
     
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.