Pri kreditnih pogodbah v švicarskih frankih (CHF) gre za posojilne pogodbe z valutnimi klavzulami. Valutna klavzula je določilo o plačilu dolga v domači valuti po tečaju tuje valute . Upnika varuje pred posledicami padca vrednosti domače valute, pri čemer je CHF veljal za valuto varnega zavetja. Kreditojemalci, ki so take pogodbe sklenili v obdobju 2004 – 2008, so se zanje pogosto odločali v prepričanju, da bodo s tem finančno pridobili zaradi nižjih obrokov v primerjavi z evrskimi krediti. Z leti pa so se kreditni obroki enormno dvigali, stranke pa so bile na slabšem kot na začetku odplačevanja kreditov. Upoštevaje okoliščine vsakega posameznega primera, pri katerem ni nepomembno postopanje banke, ki je lahko vodilo do poslabšanja premoženjskega položaja posameznega potrošnika kot posledice sklenitve kreditne pogodbe z zgoraj omenjenimi bistvenimi sestavinami, so potrošniki, pod določenimi pogoji pa tudi pravne osebe, upravičeni zahtevati povračilo nastalih preplačil.

Pogodba o finančnem leasingu je pravni posel modernega avtonomnega gospodarskega prava, ki je v praksi zlasti poznana na področju leasinga vozil. Ker gre za tip pogodbe, ki je zakon izrecno ne ureja, je v ospredju pogodbena avtonomija strank, v okviru katere lahko stranki medsebojna razmerja tudi glede posledic prenehanja pogodbe uredita tako, da to ustreza njuni volji in namenu.

Pogodbena določila in splošni pogoji kot sestavni del pogodbe o finančnem leasingu so pri presoji razmerij pogodbenih strank bistvena pravna podlaga. Slednje je mogoče razbrati tudi iz nedavne odločbe Vrhovnega sodišča.

V predkazenskem in kazenskem postopku poteka različna dinamika pridobivanja izpovedi prič, in sicer, ko nekdo poda izjavo policistom, uslužbencem na centru za socialno delo ali pa pred sodiščem. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predvideva takšne okoliščine in tako med ostalimi v 235. členu določa kdo ne sme biti zaslišan ter v 236. členu kdo je oproščen dolžnosti pričevanja. Osredotočili se bomo na institut privilegirane priče iz 236. člena ZKP, ker je njegova dinamika bolj izrazita in odvisna od faze postopka.

Načine prenehanja služnosti ureja Stvarnopravni zakonik. Med njimi tudi določa, da stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. V primeru, da ti nepremičnini prideta ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana. Zakonska določba torej prenehanje stvarne služnosti v primeru ponovne razdružitve nepremičnin veže na pogoj njenega predhodnega izbrisa iz zemljiške knjige. Kaj pa velja v primeru, ko stvarna služnost veljavno nastane na podlagi zakona in ni vknjižena v zemljiško knjigo in tako ne more biti izbrisana?

Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.

Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.

Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.