Ostalo

 
Razvrsti po:
 
  • Sodna poravnava in sporazumno reševanje pravdnih sporov

    03.04.2023

    Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zgolj primeri nedovoljenih razpolaganj strank. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
    Preberite več > Več »
     
  • Kdaj je dovoljeno javno predvajati filme s spletnih platform?

    30.03.2023

    Vsakodnevno lahko preko spletnih platform, kot sta Youtube ali Netflix, dostopamo do najrazličnejših video vsebin, ki so zaščitene kot avtorska dela. Za njihov ogled je včasih treba plačati naročnino, pogosto pa so nam na voljo tudi povsem brezplačno. Dokler si takšne vsebine ogledujemo doma, nam za privatno uporabo avtorskih del ni treba plačati dodatnega avtorskega nadomestila, niti pridobivati dovoljenja avtorjev oziroma imetnikov pravic. Toda, ali je uporaba video vsebin prosta tudi takrat, ko jih predvajamo javno?
    Preberite več > Več »
     
  • Pripadajoče zemljišče – ugotovitev obsega

    27.03.2023

    Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1) v definiciji pripadajočega zemljišča uporablja pretekli čas in individualno pripadajoče zemljišče definira kot tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Z uporabo preteklega časa tako jasno sporoča, da je lastninska pravica že pred uveljavitvijo ZVEtL-1 prešla na pridobitelja in se v konkretnem nepravdnem postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča le še ureja zemljiško oziroma katastrsko stanje.
    Preberite več > Več »
     
  • Založniška pogodba

    10.03.2023

    Založniške pogodbe urejajo razmerja med avtorji, ki si želijo svoje avtorsko delo izdati (tj. ponuditi javnosti), ter založniki, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo in z izdajo del ustvarijo določen dobiček, iz katerega poplačajo sebe in avtorja.
    Preberite več > Več »
     
  • Kako (napačno) razumeti vsebino obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (ZPPDej)?

    10.03.2023

    Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: »ZPPDej«) je prenovil vsebino dejavnosti ter namesto dveh dejavnosti (A - pogrebna in pokopališka dejavnost ter B - dejavnosti urejanja grobov) oblikoval tri: (1) pogrebno dejavnost, (2) pogrebno dejavnost 24 urne dežurne službe, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba in (3) pokopališko dejavnost, ki je v pristojnosti občine oz. se opravlja kot občinska izbirna gospodarska javna služba.

    Kljub temu, da je aktualna ureditev povsem jasna, je zaradi navedene liberalizacije trga v praksi prišlo do precej polemik in napačnih interpretacij glede vprašanja kaj spada in kaj ne spada v sklop obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe, ki pa so po mojem stališču produkt izkoriščanja priložnosti, ki jo ponuja (sicer povsem jasna) sprememba zakonodaje. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da so nekatere napačne interpretacije zašle tudi v sodno prakso slovenskih sodišč.

    Preberite več > Več »
     
  • Nasprotna tožba kot obrambno sredstvo tožene stranke

    09.03.2023

    Ena izmed obrambnih možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo v pravdnem postopku, je vložitev nasprotne tožbe.
    Preberite več > Več »
     
  • Napake v solidnosti gradbe

    16.01.2023

    Kdaj ima gradba takšne napake, da zadevajo njeno solidnost in zakaj je sploh pomembno, ali gre za napake te vrste? Kdo je odgovoren za takšne napake in pod katerimi pogoji? Na kaj je potrebno paziti pri uveljavljanju odprave teh napak?
    Preberite več > Več »
     
  • Ali so javnomnenjske ankete lahko varovane kot avtorsko delo?

    13.01.2023

    Višje sodišče v Ljubljani se je v nedavno izdani sodbi opredelilo do zanimivega vprašanja, ali grafični prikazi rezultatov anket glede podpore kandidatom na volitvah izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
    Preberite več > Več »
     
  • Ali čaka Red Bull »športna« kazen? – prekoračitev proračunske kapice

    21.10.2022

    Bliža se VN v Austinu, od zadnje dirke v Suzuki pa se je v svetu Formule 1 zgodilo marsikaj, kar lahko vpliva na aktualno, naslednjo ali pa celo prejšnjo sezono. V dirkaškem smislu seveda zaradi letošnje absolutne dominance Red Bull Racinga in Maxa Verstappna do sprememb ne prihaja, pač pa je FIA (Federation Internationale de l'Automobile) objavila ugotovljene kršitve v zvezi z upoštevanjem proračunske kapice (»Cost Cap«), ki jo ekipe morajo spoštovati. To pa hkrati tudi pomeni, da smo na za komentiranje Formule 1 končno spet na vrsto prišli tudi pravniki. Zadeva je namreč kočljiva, saj je Max Verstappen v lanski sezoni za mišjo dlako osvojil naslov prvaka v zadnjem krogu sezone, lahko pa ga doleti kazen, ki bi retroaktivno lahko vplivala na pretekli športni rezultat (športna kazen).
    Preberite več > Več »
     
  • Revija Hustler v. Falwell in svoboda izražanja

    10.10.2022

    V Republiki Sloveniji, kot vsaki drugi moderni demokratični državi, je zagotovljena svoboda izražanja, ki predstavlja eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo svoboščino. Ustava Republike Slovenije tako v 39. členu določa, da je vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

    V predmetnem prispevku na kratko obravnavam eno izmed bolj znanih odločitev Vrhovnega Sodišča Združenih držav Amerike, in sicer odločitev »Hustler Magazine, Inc. proti Falwellu (1988)«, s katero je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da prvi (pravica do svobodne izražanja) in štirinajsti (enakopravnost) amandma Ustave ZDA javnim osebnostim prepovedujeta izterjavo odškodnine za delikt namernega razžalitve (povzročitve čustvene stiske), če je čustveno stisko povzročila karikatura, parodija ali satira javne osebe, ki je razumen človek ne bi razumel kot resnične.

    Vsekakor na drugi strani luže velja popolnoma drugačen pravni sistem, kot ga poznamo v kontinentalni Evropi, pa je vendarle odločitev tako pomembna in celostna, da si njena obravnava vsekakor zasluži mesto v diskurzu glede pravice do svobode izražanja, tudi v kontinentalni Evropi, zlasti v času diktature t.i. »politične korektnosti«.

    Preberite več > Več »
     
 
PrviPrejšnji12345ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.