Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, lahko predstavljajo nevšečnost za marsikoga. Ob vsakdanjem hitenju se lahko posamezniku razmeroma hitro pripeti škodni dogodek, pri katerem se na takšnih stopnicah poškoduje. Pa je res utemeljeno, da odškodnino za primer takšnega škodnega dogodka oškodovanec zahteva od posamezne občine, kot lastnika zemljišča, in sicer na podlagi argumenta, da stopnice predstavljajo nevarno stvar in zato občina odgovarja že na podlagi objektivne odgovornosti? O tem je nedavno presodilo Vrhovno sodišče v eni od svojih pomembnejših sodb dne 24. 10. 2019 (VSRS Sodba II Ips 251/2018).

Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. Pri tem ZIL-1 našteva besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.

Vprašanje glede dopustnih sprememb ter odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo v prejšnjem Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 ni bilo ustrezno rešeno. Ker ZGO-1 ni dovolj jasno uredil, katera odstopanja od gradbenega dovoljenja so možna oziroma v katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje spremeniti, prav tako niti ni bilo bistvene razlike med postopkom izdaje novega gradbenega dovoljenja in njegovo spremembo, je v praksi pogosto prihajalo do številnih težav, s katerimi so se srečevali pristojni organi in investitorji. Dopustnost manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja ter spremembo gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja sedaj veljavni GZ ureja v 66. in 67. členu.

Vsekakor je šport eden izmed aktivnostih, ki spremlja človekov vsakdan. Značilnost športa je, da ga pogosto spremljajo poškodbe in nezgode. V takšnih primerih se postavi vprašanje odškodninske odgovornosti, še posebej upoštevajoč dejstvo, da pri športu sodelujejo udeleženci v različnih vlogah. Ob poškodbi bo poklicni športnik zahteval povračilo škode na podlagi deliktne odškodninske odgovornosti. Za nas zanimivo je predvsem medsebojna odškodninska odgovornost športnikov v okviru športnega udejstvovanja. V zvezi z omejitvijo medsebojne odškodninske odgovornosti udeležencev razlikujemo dve skupini športov in sicer, paralelne športe, pri katerih načeloma ne bi prihajalo do telesnih kontaktov med udeleženci, ter športi z elementi boja, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, pri katerih redoma oziroma celo neizogibno prihaja do telesnih stikov.

Svoje premoženje lahko že v času življenja s pogodbo prenesete na potomca (ali drugo osebo) oziroma ga razdelite med potomci (ali drugimi osebami). V tokratnem blog prispevku vam predstavljamo pravne značilnosti pogodbe o preužitku in izročilne pogodbe ter razlike med njima.

Naročniki oziroma investitorji ter izvajalci so pri izvajanju del na gradbiščih dolžni zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri izvajanju del. V blog prispevku tokrat predstavljamo nekatere temeljne obveznosti investitorjev oziroma naročnikov po Gradbenem zakonu in Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, s katerimi zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbiščih.

Velikokrat se zgodi, da v upravnem postopku izdan pravni akt, pri katerem so bile kršene določene pravice udeleženca v postopku. Ta lahko v takšnem postopku vloži eno izmed pravnih sredstev, ki so na voljo v upravnem postopku, s katerim se preveri zakonitost odločitve v konkretnem postopku. V primeru ugotovljene kršitve, pa se le-ta kasneje tudi odpravi.

Pojem „dokument“, ki ga uporabi ZDIJZ za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, je tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja, saj je organ ni dolžan na novo ustvariti. Prek pravne opredelitve pojma „dokumenta“ je zato določen tudi izhodiščni obseg informacij, ki so lahko ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev dostopne javnosti.