Ostalo

 
Razvrsti po:
 
  • Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja

    09.03.2020

    Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je načeloma urejena v 42. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Podrobnejšo ureditev odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa KZ-1 prepušča Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Slednji določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali se uvaja nov razlog za ničnost znamke in kaj predstavlja slabo vero pri prijavi znamke? Nova sodna praksa EU

    28.02.2020

    Družbe Sky so zoper družbe Skykick v Združenem kraljestvu vložile tožbo zaradi kršitve znamk na podlagi štirih figurativnih in besednih znamk Skupnosti ter ene nacionalne besedne znamke, ki so bile registrirane za širok razpon razredov storitev in blaga. Družba Sky se za namene svoje tožbe zaradi kršitve opira na registracijo svojih znamk za proizvode iz razreda 9 v smislu nicejske klasifikacije, in sicer za računalniško programsko opremo, računalniško programsko opremo, ki se dobavlja z interneta, telekomunikacijsko programsko opremo in naprave, ki omogočajo povezavo s podatkovnimi bazami in internetom, shranjevanje podatkov in storitve iz razreda 38 v smislu te klasifikacije, in sicer telekomunikacijske storitve, storitve elektronske pošte, storitve internetnega portala ter informacijske storitve, ki omogočajo ogled in pridobivanje informacij, sporočil, besedil, zvokov, slik in podatkov prek računalnika ali informacijske mreže.
    Preberite več > Več »
     
  • Prevozna pogodba v cestnem prometu - Solidarna odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku?

    24.02.2020

    V okviru transportnega prava je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VSRS Sodba III Ips 36/2019 z dne 24.09.2019 razlagalo sporno zakonsko besedilo petega odstavka 110.a člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), ki določa solidarno odgovornost naročnika in pošiljatelja ali prejemnika, ki ni hkrati naročnik prevoza, za plačilo voznine prevozniku. Zakonodajalec je namreč s to določbo poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Vzpostavitev solidarne odgovornosti je utemeljena na povečevanju negotovega položaja prevoznika zaradi verige mandatnih razmerij. V skladu z namenom zakonodajalca je treba omenjeno določbo razlagati tako, da se učinka solidarne odgovornosti ne širi tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.
    Preberite več > Več »
     
  • Potrošniški spori s čezmejnim elementom

    24.02.2020

    V današnjem globalnem svetu, kjer je povezovanje s tujino skoraj neizogibno, je mednarodni element v pravnih razmerjih vsakdanjik posameznikov. Pri tem pa lahko fizična oseba vstopi v pravno razmerje s pravno osebo, ki opravlja svojo pridobitno dejavnost na trgu. Posebni položaj predvideva že naš Zakon o pravdnem postopku, vendar se uporablja samo v primerih, kjer imata tožnik in toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vprašanje pa se pojavi, kam vložiti tožbo, v kolikor je ena stranka v položaju potrošnika s stalnim prebivališčem v državi članici Evropske unije in je v pravnem razmerju prisoten pravno relevanten čezmejni element? Katero je merodajno pravo v potrošniških sporih? Vse posebnosti potrošniškega spora s čezmejnim elementom bodo predstavljene v nadaljevanju te blog objave.
    Preberite več > Več »
     
  • SODNA PRAKSA: Kdo krije stroške transporta nagrobnih sveč? VSRS Sodba III Ips 39/2019

    28.01.2020

    Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (ki je sicer že prenehala veljati) strošek transporta nagrobnih sveč strošek nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ali izvajalca javne službe. Oprlo se je predvsem na peti odstavek 9. člena stare Uredbe, ki pa je po vsebini identičen petem odstavku 6. člena sedaj veljavne Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah . Glede na navedeno je tako sodna praksa VSRS Sodba III Ips 39/2019 z dne 22. 10. 2019 relevantna tudi za vse novejše primere, torej za tiste, za katere se upošteva novejša Uredba, ki je pričela veljati dne 04.05.2019.
    Preberite več > Več »
     
  • Ali lahko ustno odpovemo trajno pogodbeno sodelovanje - 2. del, SODNA PRAKSA: VSRS Sodba in sklep II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019

    20.01.2020

    Odvetniška družba Neffat je, v okviru postopka revizije, predmetno vprašanje zastavila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Slednje je povsem sledilo našim argumentom in nedavno odločilo v prid naše stranke ter v Sodbi in sklepu II Ips 14/2019 z dne 07.11.2019 odgovorilo na pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vse do tega trenutka še ni obstajala.
    Preberite več > Več »
     
  • Večna dilema odškodninskih zahtevkov: ALI STOPNICE PREDSTAVLJAJO NEVARNO STVAR?

    20.01.2020

    Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, lahko predstavljajo nevšečnost za marsikoga. Ob vsakdanjem hitenju se lahko posamezniku razmeroma hitro pripeti škodni dogodek, pri katerem se na takšnih stopnicah poškoduje. Pa je res utemeljeno, da odškodnino za primer takšnega škodnega dogodka oškodovanec zahteva od posamezne občine, kot lastnika zemljišča, in sicer na podlagi argumenta, da stopnice predstavljajo nevarno stvar in zato občina odgovarja že na podlagi objektivne odgovornosti? O tem je nedavno presodilo Vrhovno sodišče v eni od svojih pomembnejših sodb dne 24. 10. 2019 (VSRS Sodba II Ips 251/2018).
    Preberite več > Več »
     
  • Znamka – presoja podobnosti

    12.11.2019

    Kot znamka se lahko registrira kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. Pri tem ZIL-1 našteva besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.
    Preberite več > Več »
     
  • Gradbeno dovoljenje - manjša odstopanja ali sprememba?

    30.10.2019

    Vprašanje glede dopustnih sprememb ter odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo v prejšnjem Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 ni bilo ustrezno rešeno. Ker ZGO-1 ni dovolj jasno uredil, katera odstopanja od gradbenega dovoljenja so možna oziroma v katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje spremeniti, prav tako niti ni bilo bistvene razlike med postopkom izdaje novega gradbenega dovoljenja in njegovo spremembo, je v praksi pogosto prihajalo do številnih težav, s katerimi so se srečevali pristojni organi in investitorji. Dopustnost manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja ter spremembo gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja sedaj veljavni GZ ureja v 66. in 67. členu.
    Preberite več > Več »
     
  • Odškodninska odgovornost športnikov – 1. del

    18.10.2019

    Vsekakor je šport eden izmed aktivnostih, ki spremlja človekov vsakdan. Značilnost športa je, da ga pogosto spremljajo poškodbe in nezgode. V takšnih primerih se postavi vprašanje odškodninske odgovornosti, še posebej upoštevajoč dejstvo, da pri športu sodelujejo udeleženci v različnih vlogah. Ob poškodbi bo poklicni športnik zahteval povračilo škode na podlagi deliktne odškodninske odgovornosti. Za nas zanimivo je predvsem medsebojna odškodninska odgovornost športnikov v okviru športnega udejstvovanja. V zvezi z omejitvijo medsebojne odškodninske odgovornosti udeležencev razlikujemo dve skupini športov in sicer, paralelne športe, pri katerih načeloma ne bi prihajalo do telesnih kontaktov med udeleženci, ter športi z elementi boja, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, pri katerih redoma oziroma celo neizogibno prihaja do telesnih stikov.
    Preberite več > Več »
     
 
PrviPrejšnji123ZadnjiVsi
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.