V zadnjem obdobju smo v delniških družbah priča številnim imenovanjem posebnih revizorjev, katerih cilj je preveriti vodenje posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v preteklih petih letih. Cilj posebne revizije je predvsem v ugotovitvi morebitnih nepravilnosti pri vodenju poslov in potencialnega oškodovanja družbe, takšne ugotovitve revizorja pa lahko predstavljajo podlago za sprožitev postopkov zoper člane organov vodenja in nadzora družbe.

Bistvene zakonske določbe glede posebne revizije in obveznosti uprave delniške družbe v zvezi z posebno revizijo so predstavljene v nadaljevanju predmetnega prispevka.

Imenovanje in pravice posebnega revizorja

Posebnega revizorja lahko skladno s 318. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«) imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov, pri čemer za posebnega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je v zadnjih petih letih revidirala letno poročilo družbe.

V kolikor bi bil na skupščini zavrnjen predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga lahko na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 eurov (predlagatelji), imenuje sodišče. Imenovanje posebnega revizorja s strani sodišča je mogoča le, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Dodaten pogoj za imenovanje preko sodišča pa je tudi ta, da morajo predlagatelji ostati imetniki delnic družbe do odločbe o predlogu, sicer se šteje, da so predlog umaknili, prav tako pa morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njihov predlog.

Tudi v kolikor je bil poseben revizor na skupščini imenovan pa lahko predlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v predhodnem odstavku, sodišču predlagajo imenovanje drugega posebnega revizorja, če obstaja utemeljen dvom o pristranskosti posebnega revizorja, ki ga je imenovala skupščina, ali obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

Predlagatelji iz predhodnih dveh odstavkov lahko predlog za imenovanje posebnega revizorja sodišču dajo v roku 15 dni od zasedanja skupščine, na kateri je bil zavrnjen predlog za imenovanje posebnega revizorja ali je bil imenovan posebni revizor, zoper katerega se uveljavljajo posebni razlogi zamenjave. Sodišče z odločbo o imenovanju posebnega revizorja naloži družbi, da založi predujem za kritje stroškov posebne revizije.

Pravice posebnega revizorja so določene v 319. členu ZGD-1, ki določa, da:

• mora poslovodstvo posebnemu revizorju omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe, kakor tudi premoženjske predmete, še zlasti blagajno družbe, zaloge, vrednostne papirje, blago ter preostalo premoženje družbe,
• lahko posebni revizor zahteva od članov organov vodenja ali nadzora vsa pojasnila in dokazila, potrebna za skrben pregled postopkov.

Navedeni pravici ima posebni revizor tudi nasproti koncernsko povezani družbi, tako nasproti obvladujoči, kot tudi nasproti odvisni družbi.

Posebno revizorjevo poročilo in obveznosti uprave

Posebni revizor mora o ugotovitvah revizije pripraviti posebno poročilo, v katero se lahko zapišejo tudi dejstva, katerih objava lahko družbi ali povezani družbi povzroči večjo škodo, če so pomembna, da bi lahko skupščina ustrezno ovrednotila postopke ali posle, ki se preverjajo. Posebni revizor podpiše posebno revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in sodišču.

320. člen ZGD-1 pa ureja tudi pravni položaj (obveznosti) poslovodstva v zvezi z revizorjevim poročilom. Iz navedene določbe izhajajo naslednje obveznosti poslovodstva v zvezi z posebnim revizorjevim poročilom:

• posebno revizorjevo poročilo mora predložiti nadzornemu svetu družbe,
• uvrstiti ga mora na dnevni red naslednje skupščine,
• ugotovitve posebnega revizorja mora objaviti v skladu s 185. členom ZGD-1,
• vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati prepis posebnega revizorjevega poročila.

Uprava delniške družbe je na podlagi navedene določbe zavezana poročilo uvrstiti na dnevni red naslednje skupščine. Zakon ne določa, da mora uprava samo zaradi uvrstitve na dnevni red skupščine sklicati skupščino. To je lahko katerakoli naslednja skupščine – tista, ki je normalno in redno potrebno izvesti (t.i. redna letna skupščina) ali pa morebiti izredna skupščina, ki se jo skliče zaradi posebnega položaja, v katerem se družba nahaja in je sklic skupščine pomemben za sprejem kakšne odločitve. Lahko gre tudi za skupščino, ki jo uprava skliče na zahtevo manjšinskih delničarjev. Bistveno je, da se poročilo uvrsti na dnevni red naslednje skupščine, torej prve po tem, ko je posebni revizor predložil poročilo poslovodstvu in sodišču.

ZGD-1 tudi nikjer posebej ne določa na kakšen način naj skupščina obravnava posebno revizorjevo poročilo oziroma kako naj se poročilo uvrsti na dnevni red skupščine. Zaslediti ni niti, da mora skupščina kakorkoli odločati o poročilu. Namen poročila pa je, da se delničarji s pomočjo poročila seznanijo z morebitnimi nepoštenostmi in kršitvami zakona ali statuta pri vodenju (posameznih) poslov družbe. Po seznanitvi in preučitvi poročila se delničar(ji) lahko odločijo tudi za sprejem sklepa o vložitvi npr. tožbe za povrnitev škode (327. člen ZGD-1) ali za kakšne druge aktivnosti s korporativnimi učinki za družbo.

Obveznost uprave je tudi, da ugotovitve posebnega revizorja objavi v skladu s 185. členom ZGD-1. Zakon ne predpisuje obveznosti objave (celotnega) poročila, temveč le ugotovitev posebnega revizorja. S tem se podrobnosti vsebine poročila ne razkrivajo javnosti. Vsakemu delničarju je celotno poročilo v vsakem primeru na voljo v brezplačnem izvodu (kopiji), ki ga na izrecno zahtevo lahko dobi. Objava ugotovitev posebnega revizorja se opravi v glasilu ali elektronskem mediju, ki ga določi statut družbe – gre za glasilo ali elektronski medij, v katerem se objavljajo podatki ali sporočila, za katere poslovodstvo meni, da so pomembni za delničarje.