Državni zbor je na seji dne 28.04.2020 sprejel nov interventni Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ki je začel veljati in se uporabljati od dne 01.05.2020. S tem zakonom, ki določa finančni instrument poroštva Republike Slovenije za najem bančnih kreditov, se po mnenju Vlade zagotavlja potrebna likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in s tem preprečuje hujša gospodarska škoda, ki bi lahko nastala. Za zagotavljanjem nujne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu se hkrati zagotavlja zadostna srednjeročna likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. 

Ukrepi za zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu so določeni v II. delu Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Pomembnejše določbe bodo predstavljene v nadaljevanju.

1.      PREDMET UKREPA

Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Slovenije:

• bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Sloveniji, ali
• podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Sloveniji,

in ki v skladu z zakonom o bančništvu lahko opravljajo bančne storitve na območju Slovenije, za zadolževanje kreditojemalcev.

2.      SUBJEKTI UKREPA

Za kreditojemalca se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Sloveniji.

Pri tem se za kreditojemalca ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko  in invalidsko zavarovanje.

 

3.      POGOJI V ZVEZI S KREDITNIMI POGODBAMI IN KREDITOJEMALCI

Pogoji v zvezi s kreditnimi pogodbami

Slovenija prevzema poroštveno obveznost v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• sklenjene so po 12.03.2020 in najkasneje do 31.12.2020;
• ročnost kredita ne presega 5 let;
• kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12.03.2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
• kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega odgovarja Slovenija:

• znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019, in
• ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.

V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

Pogoji v zvezi s kreditojemalci

Slovenija prevzema poroštveno obveznost za kreditojemalca v primeru:

• da kreditojemalec 31.12.2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
• da se po 31.12.2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Slovenije;
• da se kreditojemalec na dan 12.03.2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe št. 575/2013/EU, pri čemer kreditojemalec na dan 12.03.2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;
• da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;
• da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oz. omogočeno obročno odplačilo le-teh, in
• da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

 

Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:

a)       opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:

• zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter
• zneska stroškov dela za leto 2019;

b)      opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;

c)       opredelitev namena kredita;

d)      v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita;

e)      izjavo, da bo kredit namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12.03.2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.

 

4.      OMEJITEV TRAJANJA IN VIŠINA POROŠTVA

Trajanje poroštva

Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.

Višina poroštva

Višina poroštva za posamezen kredit znaša:

•  70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja;
•  80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Slovenije je upravičena le v primeru, da banka in Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.

V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Slovenije kot poroka.

 

5.      ZNAČILNOSTI POROŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v skladu s tem zakonom in za katere velja poroštvo Slovenije, ne presega 2 milijardi EUR.

Poroštvo je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke z omejitvami, ki izhajajo iz tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19, in ki se bodo podrobneje določile z uredbo Vlade.

Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana, da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit.

6.      PRENOS TERJATVE IN NAČIN UNOVČEVANJA POROŠTVA

Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Slovenije. Če SID banka sprejme to ponudbo, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke.

V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Slovenije, se poroštvena obveznost Slovenije izpolni na naslednji način:

a)      v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali srednja podjetja:

• z izplačilom iz proračuna Slovenije ali
• z izročitvijo obveznice Slovenije;

b)      v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja:

• z izplačilom iz proračuna Slovenije ali
• z izročitvijo obveznice SID banke.

Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Slovenije se upošteva srednjeročna strategija upravljanja z javnim dolgom Slovenije.

 

7.      VLOGA BANKE

Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe posreduje SID banki.

Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu.

Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Slovenije najkasneje v 6 mesecih od nastopa dogodka neplačila. Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Slovenije.

Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v 3 dneh po vložitvi.

 

8.     IZTERJAVA IN UPRAVLJANJE TERJATEV IZ KREDITOV 

Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev ravnati kot dober gospodar in strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.

Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oz. o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje 10 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oz. potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oz. potencialne terjatve Slovenije.

 

9.      OMEJITVE KREDITOJEMALCU

Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oz. povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega poroštva vključi v kreditno pogodbo.

 

10.      PRENEHANJE POROŠTVA

Poroštvo, izdano na podlagi tega zakona, preneha, če:

a)      je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona in so kršitve nastale na strani banke,

b)      če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, ali

c)       banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti ali likvidacije kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.

V primeru iz točke b) banka do kreditojemalca vzpostavi regresni zahtevek.

Vse določbe glede prenehanja poroštva veljajo tudi v primeru izročitve obveznic Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Sloveniji in SID banki je banka dolžna vrniti znesek enak obveznosti izdajatelja obveznice z zamudnimi obrestmi od dneva izročitev obveznice.

 

11.      POLOŽAJ TERJATEV Z NASLOVA POROŠTVA

Regresne terjatve Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatve bank iz naslova kreditnih obveznosti imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve kot jih opredeljuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), status prednostnih terjatev kot jih opredeljuje ZFPPIPP.

 

12.      IZDAJA PODZAKONSKEGA AKTA

Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega interventnega ukrepa, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva, načinom izpolnitve poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki se določijo z uredbo, ki jo izda Vlada.

***

Prispevki o ukrepih, ki jih prinaša Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), so pripravljeni na podlagi informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov. Pri tem gre za specialne ukrepe, ki posegajo v običajne in že utečene sistemske rešitve. Kako bodo ukrepi dejansko izvedeni in kako bodo učinkovali in bili uresničeni s strani pristojnih institucij, ni mogoče napovedati. Vsebine, ki jih pripravlja Odvetniška družba Neffat v svojih prispevkih na Neffat Law Blogu, so zato zgolj informativne narave in ne predstavljajo pravnega ali poslovnega nasveta. Za posamezna vprašanja in informacije se lahko obrnete na nas: info@neffat.si.