Novela ZFPPIPP-G in ključne spremembe postopka osebnega stečaja

Novela ZFPPIPP-G in ključne spremembe postopka osebnega stečaja

31.08.2016

Aprila 2016 je v veljavo stopila novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: »ZFPPIPP-G«), ki med drugim prinaša tudi številne spremembe na področju postopka osebnega stečaja. Predhodno veljavna ureditev tega področja je bila namreč deležna številnih kritik, ki so se nanašale predvsem na dolžnikom »prijazne« določbe glede odpusta obveznosti in izpodbijanja njihovih pravnih dejanj, kar je botrovalo sedaj strožji ureditvi, ki je predstavljena v nadaljevanju.

Dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju

Novela dodaja nov 383.b člen, ki sedaj, poleg že prej določenih obveznosti sporočanja sprememb podatkov o premoženju, transakcijskih računih, zneskih mesečnih prihodkov ter dajanja pojasnil in dokumentacije o premoženju ter poslih, izrecno določa dolžnost dolžnika, da sodeluje s sodiščem in upraviteljem ter se odziva na sodna pisanja in pozive upravitelja. Prav tako mora sodišču in upravitelju poleg identifikacijskih podatkov posredovati tudi kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv (elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča).

Posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika

Z novelo se podaljšuje obdobje izpodbojnosti pravnih poslov in drugih pravnih dejanj dolžnika, in sicer iz zadnjih treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja na pet let. Petletno obdobje izpodbojnosti velja za:

1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro naslednjih oseb:

  • osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe,
  • pravne osebe, v kateri je imel stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, posamično ali skupaj najmanj 25 odstotni delež v kapitalu ali 25 odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, upravičene za njeno zastopanje,
  • pravne osebe, v kateri je stečajni dolžnik ali oseba, ki je z njim ožje povezana, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, opravljala funkcijo, pri kateri je bil v skladu s pravili te pravne osebe ali na podlagi zakona upravičen za njeno zastopanje, ali
  • pravne osebe, ki je imela v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 s pravno osebo iz druge ali tretje alineje te točke, in

2. pravna dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.

Odpust obveznosti

Največje spremembe so z novelo doletele določbe, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnemu dolžniku. Namen odpusta obveznosti je, da se poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči prenehanje tistega dela njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. V kolikor je predlog za odpust obveznosti zavrnjen, terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, namreč ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če zakon ne določa drugače.

ZFPPIPP sedaj v 399. členu določa dodatne ovire za odpust obveznosti, ki ni dovoljen:

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali

2. če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:

  • če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
  • če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti glede sodelovanja s sodiščem oziroma stečajnim upraviteljem, glede poročanja o stanju premoženja (384. člen), glede omejitev poslovne sposobnosti (386. člen), glede dodatnih obveznosti, naloženih med preizkusnim obdobjem (401. člen), ali zaradi ovire iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ali
  • če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu ZFPPIPP.

Prav tako odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi s tem prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti.

Na novo so v 399. členu ZFPPIPP določene domneve, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice, in sicer v naslednjih primerih:

  • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
  • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
  • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
  • če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
  • če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

V korist upnikov je bil podaljšan tudi rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, določen v 404. členu ZFPPIPP. Pred sprejetjem novele je bilo potrebno ugovor zaradi obstoja ovir, ki jih je določal zgoraj naveden 399. člen ZFPPIPP-F, oziroma kršitev obveznosti s strani stečajnega dolžnika, vložiti v roku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti. Sedaj pa je vložitev ugovora proti odpustu obveznosti iz navedenih razlogov mogoče vložiti vse do poteka preizkusnega obdobja, ki se lahko določi v razponu od dveh do petih let od začetka postopka odpusta obveznosti.

Pri določanju dolžine preizkusnega obdobja pa lahko sodišče po novem upošteva tudi predloge upravitelja in določi tudi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:

  • če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
  • če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

Skladno z novelo se, poleg že sedaj določenih, z odpustom obveznosti ne prenehajo naslednje prednostne terjatve iz naslova:

  • plač in nadomestil za plače za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka osebnega stečaja,
  • kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite,
  • nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom osebnega stečaja,
  • povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Spremenjen je tudi 411. člen ZFPPIPP, ki omogoča upnikom, za terjatev katerih učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, da od sodišča zahtevajo razveljavitev odpusta obveznosti, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Rok za vložitev izpodbojne tožbe je sedaj podaljšan na 3 leta po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

Upniki, za terjatev katerih učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, pa lahko po novem predlagajo tudi začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem, ki je bilo pridobljeno do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti oziroma do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (če postopek odpusta obveznosti ni bil izveden). V tem primeru se šteje, da predlog upnika vključuje tudi zahtevek za razveljavitev odpusta obveznosti ne glede na to, ali je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem vložen po poteku tri letnega izpodbojnega roka.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.