Zapustnik o svojem premoženju načeloma odloča svobodno. Vendar pa je svoboda razpolaganja omejena z institutom dednega prava, in sicer gre za tako imenovani nujni delež. V kolikor zapustnik svoje premoženje podari pred smrtjo ali pa ga z oporoko nameni drugemu dediču, imajo tisti, ki so nujni dediči, kljub temu pravico do dedovanja nujnega deleža po zapustniku.

Kdo so nujni dediči?

Z Zakonom o dedovanju so kot nujni dediči opredeljeni pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. V primeru, da so dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi oni.

Nujni delež za potomce, posvojence in njihove potomce ter zakonca znaša polovico tistega premoženja, ki predstavlja zapuščino, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih, v kolikor bi prišlo do zakonitega dedovanja.

Kako se nujni delež izračuna?

Za določitev višine nujnega deleža je sprva potrebno ugotoviti vrednost celotne zapuščine. To se stori tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve. Od tako ugotovljene vrednosti premoženja v času zapustnikove smrti, se odštejejo vsi zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Ostanku pri tako dobljenem izračunu se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Prav tako se doda tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam (pri tem se dobrodelne organizacije in podobno ne upošteva), ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Za darilo se po tem zakonu šteje tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje. Darilo se oceni glede na vrednost, ki je bila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob tem, ko je bila darovana.

Tisti zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so z zapustnikom živeli skupaj in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, lahko zahtevajo, da se iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki je ustrezen glede na njihov prispevek k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, kar se tudi ne vračuna v njihov dedni delež. Prav tako tem osebam, ki so z zapustnikom živele v skupnem gospodinjstvu, pripadajo gospodinjski predmeti, kot so na primer pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža

V kolikor je z oporoko prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, prav tako se darila vrnejo v obsegu, kot je potreben, da se nujni deleži napolnijo. Za prikrajšanje nujnega deleža gre v primeru, ko je vrednost oporočnih razpolaganj in daril preseže razpoložljivi del. V primeru prikrajšanega nujnega deleža se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja, v kolikor pa tudi po tem nujni deleži niso pokriti, se vračajo tudi darila, po vrstnem redu od zadnjega, kakor so bila dana.

Oporočna razpolaganja se zmanjšajo enakomerno, ne glede na njihovo naravo in obseg. Samo nujni dediči pa lahko zahtevajo vrnitev daril in zmanjšanje oporočnih razpolaganj, v roku 3 let od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v roku 3 let od zapustnikove smrti.

Razdedinjenje nujnih dedičev

Oporočitelj lahko dediča, ki bi sicer imel pravico do nujnega deleža, razdedini popolno ali deloma, če so izpolnjeni za to določeni zakonski pogoji, in sicer, če je ta oseba s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešila nad zapustnikom, če je naklepoma storila kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše oziroma, če se je takšna oseba vdala brezdelju in nepoštenemu življenju.

Kako lahko oporočitelj razdedini takšnega dediča? To lahko stori tako, da svojo voljo izjavi v oporoki, tako da je to nedvomno. Prav tako je priporočljivo, da se zraven navede tudi razlog, ki mora biti podan ob nastanku oporoke, oziroma, v kolikor gre za primer, ko se oseba vda brezdelju, je lahko ta razlog podan ob oporočiteljevi smrti.

Razdedinjen dedič izgubi dedne pravice v takšnem obsegu, kot je razdedinjen. V tem primeru pa se pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, določijo, kot da bi razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Nujni delež v primeru pogodbe o preužitku, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in izročilne pogodbe

V praksi se velikokrat zgodi, da zapustnik sklene katero izmed pogodb, s katerimi svoje premoženje preda osebi pred svoj smrtjo. Zato je na tem mestu potrebno opozoriti na primer, ko ima zapustnik sklenjeno pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba, ki jo ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). S to pogodbo se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), pri tem pa drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, prav tako pa so lahko vključene še druge premičnine, ki morajo biti v pogodbi izrecno navedene. Izročitev premoženja, ki je vključeno v pogodbo je odložena do smrti izročitelja. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Pri pogodbi o preužitku, ki je prav tako urejena v OZ, se ena stranka zavezuje, da na drugo stranko prenese lastninsko pravico na določenih nepremičninah (ter premičninah, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, v kolikor ni drugačnega dogovora), pri tem pa se prevzemnik zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Obveznosti prevzemnika se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno. Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku imata tako odplačni namen, zaradi česar premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni predmet zapuščine, kar pomeni, da se tudi od premoženja, zajetega v pogodbi ne more zahtevati nujni delež. Lahko sicer pride do izpodbijanja takšne pogodbe, v kolikor pogodbeni stranki dejansko nista sklenili katere izmed teh dveh naštetih pogodb, ampak sta želeli le prikriti darilno ali kakšno drugo pogodbo.

Drugače pa je v primeru izročilne pogodbe, ki jo prav tako ureja OZ. Z izročilno pogodbo se namreč izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Zakon določa, da je takšna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi potomci in zakonec. Potrebno je, da je pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. V kolikor od katerega od njih ni danega strinjanja, se takšna pogodba šteje kot darilo. Tisti potomec, ki se z izročilno pogodbo ne strinja lahko namreč tako zahteva nujni delež iz naslova tega premoženja.

Čeprav lahko posameznik svobodno razpolaga s svojim premoženjem, obstajajo zakonske omejitve, ki to svobodo omejujejo. Preden se posameznik odloči za razdelitev premoženja po različnih pogodbah, pa je priporočljivo, da si pridobi mnenje pravnega strokovnjaka, ki mu lahko pomaga pri uresničevanju njegovih interesov.

Pripravila:

Urška Stopar, mag. prav.