Situacija s korona virusom predstavlja posebno stanje, zaradi katerega je v reševanje in iskanje najbolj ustreznih rešitev na posameznih področjih potrebno vključiti širok krog strokovnjakov. Še vedno pa je, ne glede na vse, pomembno, da je za obdelavo osebnih podatkov potrebno imeti ustrezno pravno podlago.

Telesna temperatura kot osebni podatek

Člen 9 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov predvideva posebno ureditev za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov. Tako je s Splošno uredbo o varstvu podatkov prepovedana obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelavo genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

Obdelava prej naštetih podatkov je tako prepovedana, razen če ni podana katera izmed zakonskih izjem, ki obdelavo teh podatkov dovoljujejo in so določene v odstavku 2 člena 9. Vendar je tudi pri izjemah potrebna pozornost – ena od izjem je lahko privolitev. Opozorimo naj, da privolitev v nekaterih primerih kljub temu ni primerna podlaga, in sicer takrat, ko gre za neenakovredne položaje med subjekti, kjer bi bila popolnoma prostovoljna privolitev vprašljiva. Takšen primer je lahko v primeru delovnih razmerij.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je v svojem mnenju^[1] z dne 21. 05. 2020 podal mnenje glede merjenja temperatur v povezavi z korona virusom, kjer je izpostavil, da je potrebno, da v tem primeru svoje mnenje podati zdravstvena stroka, ki pove, ali je merjenje temperature nujen in primeren ukrep.

Merjenje telesne temperature

Merjenje telesne temperature je lahko klasično, pri čemer si posameznik prostovoljno izmeri telesno temperaturo ročno, pri čemer se rezultat merjenja telesne temperature nikjer ne zabeleži in se podatkov tako nikakor ne obdeluje naprej. Gre torej le za informativno merjenje telesne temperature posameznika. Ta situacija praviloma ne bi spadala na področje uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj ne bi šlo za nikakršno obdelavo podatkov.

Obstajajo pa še drugi sistemi merjenja telesne temperature, ki so povezani s shranjevanjem in drugimi procesi obdelave posameznikovih osebnih podatkov, za katere pa je potrebno upoštevati določbe, ki jih vsebuje Splošna uredba o varstvu podatkov. Lahko gre namreč za:

• ročno merjenje telesne temperature, ki ji sledi obdelava teh podatkov, ali
• avtomatske sisteme, ki merijo telesno temperaturo in obdelujejo podatke.

V sklopu avtomatskih sistemov lahko gre za sisteme, ki so na prostovoljni bazi ali pa so obvezni. Posebno pozornost je potrebno nameniti tistim avtomatskim sistemom, ki so obvezni in brez vpliva človeka povzročijo neko spremembo (npr. zavrnjen vstop v stavbo, če je temperatura povišana), saj gre za avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Tudi v primeru takšnih obveznih sistemov, se  privolitev posameznika, kot izključna pravna podlaga ne bi smela upoštevati, ampak bi kot takšna lahko veljala le v primeru prostovoljnih primerov avtomatskega sistema.

Merjenje telesne temperature na delovnem mestu

Glede merjenja telesne temperature zaposlenim velja posebna previdnost, daj delodajalci glede na določbe delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih. Ta določba bi se sicer lahko presojalo drugače, če bi to terjalo javno zdravje. IP je v svojem mnenju v zvezi s tem izpostavil^[2],[3], da je potrebno presoditi:

•  »ali je res nujno in primerno, da delodajalec meri in/ali spremlja telesno temperaturo zaposlenih, vseh zaposlenih ali samo določenih;
• ali je nujno in primerno te podatke hraniti, ob upoštevanju specifičnih okoliščin;
• ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so morda celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe in zagotavljanja nemotenega delovnega procesa (tako so npr. kot poročajo mediji določene organizacije delo organizirale na način, da določena skupina zaposlenih dela določeno število dni, drugi ostanejo v domači izolaciji (torej se možnost okužbe bistveno zmanjša))«.

Sklep

Merjenje telesne temperature bi bilo smiselno izvajati, v kolikor bi zdravstvena stroka glede tega ukrepa podala pozitivno mnenje. Na podlagi tega bi bilo potrebno določiti sam obseg obdelave osebnih podatkov, roke hrambe in podobno. Glede na načela varstva osebnih podatkov pa se morajo posamezniki o tem ustrezno obvestiti in zagotoviti, da so vključene vse potrebne varovalke^[4], kot so to, da se minimizira obseg obdelave osebnih podatkov, da se zagotovi sorazmernost, varnost podatkov, ter točnost in ažurnost slednjih.

 Pripravila:

Urška Stopar, mag. prav.