KAKŠNE NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNOPRAVNIH RAZMERJIH PREDVIDEVA PETI PAKET PROTIKORONA UKREPOV? 1. del

Dne 24. 10. 2020 je v veljavo stopil Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: ZZUOOP). Z njim je zakonodajalec podaljšal nekatere že uveljavljene ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter uvedel nekatere nove ukrepe, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

1.       NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA

V 57. členu ZZUOOP je predvideno nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Tisti delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju: ZNB) ali ZZUOOP ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače. Prav tako je upravičen do nadomestila plače tudi tisti delavec, ki je starš ali oseba, ki neguje in varuje otroka ali skrbnik, v primerih, ko ne more opravljati dela zaradi višje sile (obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole (do vključno 5. razreda) ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji).

1.1. KAKO DOLGO?

Dokler je delavcu odrejena karantena, oziroma kakor dolgo je otroku odrejena karantena, ali so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost je delavec upravičen do nadomestila.

1.2. VIŠINA NADOMESTILA

Tisti delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini določeni za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

V primeru karantene po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, zaradi katere delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je do stika prišlo izven delovnega časa, je delavec upravičen do nadomestila plače v višini, kot je ta določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Če pa je karantena delavcu odrejena zaradi stika z okuženo osebo med delovnim časom, pa ima ta pravico do nadomestila v višini plače, kot bi jo prejel, če bi delal.

1.3. KDAJ DELAVEC DO NADOMESTILA NI UPRAVIČEN?

Če prihaja delavec iz območja, ki je označeno kot območje z visokim tveganjem, na rdečem seznamu, in mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz območja te države, mu nadomestilo plače ne pripada, razen če gre za naslednje primere, ko pridobi nadomestilo plače predvidene za primer višje sile:

• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• rojstva otroka,
• vabila na sodišče.

1.4. UVELJAVLJANJE POVRAČILA IZPLAČANIH NADOMESTIL PLAČE

Delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavlja z vlogo v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Delodajalec mora vseeno v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, saj mora v nasprotnem primeru prejeta sredstva vrniti v celoti.

2.       UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

V 68. člen ZZUOOP je nadalje zakonodajalec uvrstil ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Do njega je upravičen vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki zaradi posledic epidemije delavcem začasno ne more zagotavljati dela, razen naštetih primerov v 68. členu ZZUOOP, ki so:

• delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega oziroma občinskega proračuna in katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
• delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in imajo na dan 13. marca 2020 več kot 10 zaposlenih,
• tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter institucij, organov in agencij Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Delodajalec lahko za namen uveljavljanja delnega povračila nadomestila, napoti delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. decembra 2020.

2.1. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV, KI SO NAPOTENI NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO

V ZZUOOP je zakonodajalec določil tudi nekatere posebne pravice in obveznosti delavcev, ki jih ti imajo, ko so skladno z določbami interventnega zakona napoteni na začasno čakanje na delo.

Tako mora delodajalec delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delu. V pisnem napotilu mora določiti čas čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavci na začasnem čakanju na delo in za katere delodajalci prejemajo povračilo izplačanega nadomestila plače, ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, z izjemo tistih, ki jih interventni zakon ureja drugače.

Delavec ima v tem času dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

ZZUOOP določa, da je potrebno, če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, pri določitvi osnove za izračun nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo, upoštevati plačo ali osnovo za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Kadar delavec na podlagi dogovora z delodajalcem v času, ko mu je odrejeno začasno čakanje na delo, izrabi pravico do letnega dopusta, je upravičen do nadomestila za izrabo letnega dopusta upoštevajoč zakon, ki ureja delovna razmerja.

2.2. OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Delodajalec mora delavcem skladno z določbami ZZUOOP v povračila izplačanih nadomestil plače izplačevati nadomestila plače. Prav tako delodajalec delavcem v tem času ne sme odrediti nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če bi to delo lahko opravili delavci, ki so na začasnem čakanju na delo.

Poleg tega ZZUOOP omejuje delodajalca tudi glede odpovedi pogodb o delovnih razmerjih. Ta namreč  v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, niti odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. Slednje pa ne velja, v primerih, ko je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV.

2.3. MOŽNOST PRIJAVE V EVIDENCO ISKALCEV ZAPOSLITVE IN VKLJUČITEV V UKREPE

V ZZUOOP je predvidena možnost delavcev, da se lahko v času, ko jim je odrejeno čakanje na delo upoštevajoč določbe ZUTD, prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve in vključijo v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve. Delavec v času dela s polnim delovnim časom ni dolžan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Če pa se delavec soglasno z delodajalcem vključi v te ukrepe se višina nadomestila določi skladno z ZDR-1.

2.4. VIŠINA NADOMESTILA

Upoštevajoč 71. člen ZZUOPP je delavec med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do nadomestila plače v višini, kot jo ZDR-1 določa za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Nadomestilo pri tem ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, do katerega so upravičeni delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje po ZZUOOP, znaša 80 odstotkov nadomestila plače.

2.5. NAČIN IN POSTOPEK UVELJAVLJANJA POVRAČILA

Delodajalec mora za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti vlogo v elektronski obliki, v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 15. decembra 2020.

Z interventnim zakonom so se tako spremenili nekateri pogoji v delovnih razmerjih. Za natančnejšo razlago ali morebitno pomoč pri uveljavljanju pravic v zvezi z novimi ukrepi, se lahko obrnete na nas.

Pripravila:

Jakob Stanič Gruden in Urška Stopar, mag. prava