Komisorični dogovor ali drugače lex commissoria je pravni institut, skladno s katerim so nična pogodbena določila (če zakon ne določa drugače), s katerimi bi se stranki dogovorili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, v primeru, da terjatev ob zapadlosti ni plačana, ali pa v primeru, ko je višina plačila vnaprej določena. Enak rezultat imajo tudi drugi dogovori, ki imajo enak ekonomski rezultat.

Komisorični dogovor je poimenovanje pravnega instituta, ki ga najdemo v 132. členu Stvarnopravnega zakonika[1] (v nadaljevanju: SPZ). Ta določa, da sta pogodbeni določili, ki bi določali:

• prodajo zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni ali
• prehod zastavljene stvari v last zastavnega upnika če terjatev ni plačana,

nični, v kolikor zakon ne določa izjem.

Tako prepovedani komisorični dogovori varujejo zastavnega dolžnika pred zlorabo s strani upnika, ko bi ta hotel prejeti stvar, ki je vredna več kot pa je vredna sama terjatev.

Nični so tudi drugi dogovori, ki imajo enako pravno naravo, in sicer, v kolikor imajo enak ekonomski rezultat, kot bi bil kot posledica komisoričnega dogovora, kar izhaja iz pravne teorije, kot tudi sodne prakse.[2]

Vrhovno sodišče je na to temo v sodbi z opr. št. VSRS Sodba III Ips 55/2019 z dne 10. 03. 2020 odločalo ravno o prepovedi komisoričnega dogovora v posebnem primeru sklenjenega pravnega posla.

Predmet sojenja je bil pravni posel, ki je bil kombinacija prodajne in povratne prodajne pogodbe. V tem primeru lastnik proda stvar upniku, ta pa mu jo prek pogodbe o leasingu proda nazaj (t.i. sale and lease back). Sodišče je v tem primeru določilo, da zaradi kršitve prepovedi komisoričnega dogovora praviloma ni nična cela pogodba, oziroma v primeru posla sale and lease back, obe pogodbi, torej tako prodajna kot tudi pogodba o leasingu. Odločilo je, da v takšnem primeru zaradi ničnega komisoričnega dogovora ni hkrati nična cela pogodba oziroma obe pogodbi.

Je pa sodišče opozorilo, da bi v primerih očitne zlorabe močnejše pogodbene stranke ali v primeru, ko je jasno, da je bilo prav okoriščenje upnika na škodo dolžnika odločilen nagib za sklenitev pogodbe in podobno, ničen celoten pravni posel.

Pripravila:

Urška Stopar, mag. prav.