Pri menedžerskem odkupu je zastava nepremičnin ciljne družbe z namenom zavarovanja obveznosti iz posojila, najetega za nakup delnic ciljne družbe, prepovedana.

Odkup s finančnim vzvodom (LBO, leveraged buy-out) je prevzem, pri katerem se odkup družbe izvede z dolžniškim kapitalom. Ta se lahko izvede kot menedžerski odkup (MBO, management buy-out), ko nakup izvede uprava ciljne družbe (prevzemnik prihaja iz družbe, ki se jo prevzema).

Glede na zakonska določila je prepovedano, da bi ciljna družba za pridobitev delnic prevzemni družbi zagotovila predujem, posojilo ali sklenila drug pravni posel s primerljivim učinkom (s katerim bi se npr. zavezala dati v zastavo ali zavarovanje druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika), takšni pravni posli pa so nični.

Po določbi 248. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ali drug posel s primerljivim učinkom, ničen. Zgoraj omenjena prepoved izhaja tudi iz Zakona o prevzemih (Zpre-1), kjer je v 7. točki 32. člena kot dodatni pogoj za pridobitev (izdajo) dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzemno ponudbo določeno, da mora prevzemnik agenciji dokazati, da za plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni na kakršenkoli način, posredno ali neposredno, dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika.

Veljavna ureditev ne prepoveduje samega korporacijskega posla pripojitve s povečanim finančnim vzvodom, saj ta ne pomeni kršitve pravil o prepovedi financiranja nakupa lastnih delnic(1). Prepovedani pa so posli, na podlagi katerih se doseže enak ekonomski učinek, kot izhaja iz namena prepovedi pridobivanja lastnih delnic (2). Pri tem se prepoved nanaša tako na posle, s katerimi družba sama (kot posojilodajalka) da (odobri) posojilo, ki ga kupec uporabi za nakup delnic družbe, kakor tudi na posle, s katerimi družba kot porok ali zastavitelj premoženja družbe zagotovi zavarovanje za posojilo, ki ga je kupcu odobrila druga oseba (na primer banka)(3). Tako so nični vsi pravni posli, ki zahtevajo finančno angažiranje sredstev družbe za pridobivanje njenih delnic, kar je lahko izvedeno tudi v obliki zagotavljanja stvarnih zavarovanj pridobitelju delnic za financiranje ali refinanciranje tega nakupa (4).

Pravni posel, s katerim bi ciljna družba zastavila svoje nepremičnine za zavarovanje posojila, namenjenega nakupu delnic ciljne družbe, je zato ničen in zastavna pravica (v korist banke) ne nastane. Premoženje ciljne družbe ostane bremena prosto (in je še naprej na dosegu njenih upnikov). To pa ne velja za pravni posel same pridobitve delnic, ki ga prevzemnik financira iz tako zavarovanega posojila, ter za posojilni posel med banko in med prevzemnikom, ki sta v celoti veljavna (5). Prepoved financiranja nakupa lastnih delnic se nanaša samo na obligacijskopravne in stvarnopravne posle družbe, ker ti posli lahko povzročijo prikrito vračilo vložkov delničarjem, ki je prepovedano (1. odst. 227. člena ZGD-1) (6). Prav ta položaj, prepovedano vračilo vložka, pa nastopi, če družba lastne delnice pridobim ne da bi bili za pridobitev izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, da bi bila pridobitev lastnih delnic zakonita (7).

(1) Nina Plavšak, Pripojitev s povečanim finančnim vzvodom, Podjetje in delo, 2015, št. 2, str. 227
(2) Nina Orehek, Lastne delnice, Podjetje in delo, 2013, št. 3-4, str. 492
(3) Nina Plavšak, ibidem.
(4) Nina Orehek, ibidem.
(5) Nina Plavšak, ibidem.
(6) Nina Plavšak, ibidem.
(7) dr. Saša Prelič, MBO – koga je treba varovati pri kreditiranih odkupih (LBO) in kako, Pravna praksa, 2008, št. 2, str. 6-8