Upravni postopek – pravica stranskega udeleženca do izjave

Upravni postopek – pravica stranskega udeleženca do izjave

10.03.2021

Splošno o pravici do izjave in načelu zaslišanja stranke

9. člen ZUP določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo preden se izda odločba. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

Načelo zaslišanja stranke daje stranki tri temeljne pravice:

  1. pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na njen pravni položaj,
  2. pravico udeleževati se ugotovitvenega in dokaznega postopka in
  3. izpodbijati ugotovitve organa ter navedbe drugih udeležencev postopka.

 

Položaj stranskega udeleženca v postopku

43. člen ZUP določa, da se ima pravico udeleževati postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Ta oseba ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače, kar pomeni tudi pravico do izjave v skladu z 9. in drugimi členi ZUP.

 

Kako se pravica stranskega udeleženca do izjave uresničuje med upravnim postopkom

Pravica stranskega udeleženca do izjave se uresničuje čez celoten tek upravnega postopka:

  • preko pravice vpogledati v spis in biti obveščen o teku postopka (82. člen ZUP),
  • da so stranskemu udeležencu vročena vsa pisanja, ki vplivajo na njegov pravni interes (83. in naslednji členi ZUP),
  • ima pravico dajati podatke in se izjaviti (141. člen ZUP),
  • se ima pravico udeleževati se postopka (146. člen ZUP),
  • ima pravico navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari in izpodbijati pravilnost navedb drugih, ki se ne ujemajo z njegovimi navedbami, dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve vse do izdaje odločbe, izreči se o predlogih dokazov, jih predlagati, sodelovati pri njihovi izvedbi (npr. postavljati vprašanja pričam in izvedencem) (146. člen ZUP),
  • ima pravico vpogledati v dokumente in imeti se čas pripraviti na obravnavo (157. in 158. člen ZUP),
  • ima pravico dajati pripombe k delu na obravnavi (162. člen ZUP),
  • pravico se ima izjaviti o dokazih, izvedenih in predloženih po ustni obravnavi (163. člen ZUP), izjaviti se o listinah, ki se uporabijo v postopku (174. in 176. člen ZUP),
  • ima pravico do pritožbe (238. člen ZUP) itd.

Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, mora upravni organ poskrbeti za upoštevanje načela kontradiktornosti. Zaslišanje in dokazovanje morata biti v tem primeru izvedena tako, da se lahko stranke izjavijo o vseh navedbah in zahtevkih nasprotnih strank. Če je strank več, organ svoje odločitve ne sme opreti na dejstva, glede katerih ni bila vsem strankam dana možnost, da se izjavijo.

Bistvo pravice do izjave je torej v možnosti, da stranski udeleženec lahko poda izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, da brani svoje pravice oziroma koristi ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega postopka. Pri tem je pomembno, da stranski udeleženec vse te pravice lahko izrabi, ni pa mu jih treba izkoristiti.

 

Sklep

Iz strokovne literature izhaja, da gre pri pravici do izjave oziroma načelu zaslišanja stranke za »pravico stranke biti slišan« in pomeni, da mora dati organ strankam v postopku možnost sodelovanja ter možnost, da se izjavijo o nasprotnih trditvah in dokazih drugih udeležencev v postopku, nazadnje pa izjave stranke oziroma stranskega udeleženca »sliši« in navedbe oz. ugovore sprejme in upošteva, lahko pa jih tudi zavrne z ustrezno obrazložitvijo. V praksi so pomeni, da mora dati upravni organ stranskemu udeležencu možnost, da se izjavi o dokumentaciji, na podlagi katere sprejme končno odločitev, da preveri utemeljenost in resničnost njegovih izjav, jih v odločbi povzame oziroma se njih argumentirano opredeli. Organ se mora  pred odločitvijo z navedbami seznaniti, jih v primeru njihove dopustnosti in bistvenosti obravnavati, se do njih opredeliti, v odločbi pa obrazložiti, v kakšni meri jih je upošteval.

Zaradi kršitve pravice do izjave v postopku lahko stranski udeleženec upravno odločbo izpodbija s pritožbo, pa tudi s tožbo v upravnem sporu. Kršitev načela zaslišanja stranke in povezanih pravic lahko predstavlja poseg v enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, kar dodatno kaže na pomen tega načela v upravno-procesnih razmerjih.

 

Pripravila:

Odvetnica Vesna Ložak Polanec

 

 

Povzeto po: KOMENTAR Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS; Ljubljana; 2020, stran 128 in naslednje

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.