Direktiva o zaščiti žvižgačev

Direktiva o zaščiti žvižgačev

07.05.2021

Žvižgač je po definiciji SSKJ član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov.

Gre za osebe, ki so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes in imajo s tem, ko prijavljajo kršitve prava, ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju takšnih kršitev ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar pa potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve. V tem smislu se tako na ravni Evropske unije kot na mednarodni ravni vse bolj priznava pomen zagotavljanja uravnotežene in učinkovite zaščite žvižgačev.

V slovenski zakonodaji je zaščita žvižgačev trenutno urejena precej razdrobljeno, posamezne določbe najdemo v več področnih zakonih, kot npr. v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (23., 24. in 25. člen), Zakonu o trgu finančnih instrumentov (431. člen), v Kazenskem zakoniku (142. in 260. člen), v Zakonu o bančništvu (v 239. členu), v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (57. in 58. člen) idr.

Glede na navedeno je ključnega pomena sprejem celovite in pregledne ureditve po načelu »vse na enem mestu«, k čemur Slovenijo zavezuje tudi obveznost po implementaciji Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, oziroma t.i. EU Whistleblowing Directive. Direktiva je začela veljati 16. decembra 2019, rok za prenos direktive v nacionalne zakonodaje držav članic se izteče 17. decembra letošnjega leta.

Direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve s številnih področij, in sicer s področja javnega naročanja in javnega zdravja, varstva okolja, prava konkurence in državnih pomoči, s področja finančnih storitev ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, pa tudi s področja davčnih ugodnosti in obdavčitve dohodkov pravnih oseb, varstva zasebnosti in osebnih podatkov, idr.

Glavne novosti in obveznosti, ki jih prinaša Direktiva, so:

  • pravni subjekti v javnem in zasebnem sektorju, torej tudi vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi, bodo morala obvezno vzpostaviti notranje kanale za prijavo kršitev ter urediti notranje postopke za preiskovanje prijav in zaščito prijaviteljev. Takšni kanali (npr. posebne telefonske linije ali e-naslov) bodo morali biti vzpostavljeni na način, ki bo zagotavljal zaščito zaupnosti identitete prijavitelja in oseb, omenjenih v prijavi.
  • nova pravila ščitijo širok nabor oseb, saj se med zaščitene osebe uvrščajo vse osebe, ki so tako ali drugače pridobile informacije o kršitvah v svojem delovnem okolju; to so poleg zaposlenih lahko tudi zunanji sodelavci ali nekdanji zaposleni in celo prostovoljci ali kandidati za zaposlitev. Zaščiteni so tudi tisti, ki žvižgačem pomagajo, na primer posredniki, prijatelji in sorodniki.
  • uvajajo se pravila in ukrepi za zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, kot na primer pred odpustitvijo in premestitvijo na slabše delovno mesto, znižanjem plače, disciplinskim ukrepom, izobčenjem, negativno oceno uspešnosti, napotitvijo k zdravniku itd.
  • države članice morajo zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za fizične ali pravne osebe, ki ovirajo ali poskušajo ovirati prijave, ki uvedejo povračilne ukrepe ali ki sprožajo zlonamerne postopke proti žvižgačem in kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev.
  • organi in podjetja se bodo morali na prijave obvezno odzvati s povratnimi informacijami, načeloma v roku 3 mesecev ter voditi evidenco o vsaki podani prijavi.

Kanali za sporočanje prevar, ki ustrezno ščitijo prijavitelje pred povračilnimi ukrepi, so ne le učinkovito orodje za odkrivanje korupcijskih ravnanj, preprečevanje odtekanja javnega denarja in reševanje življenj ter okolja, temveč so tudi notranja kontrola za doseganje skladnosti poslovanja družb. Vzpostavitev pravno ustreznega in učinkovitega sistema za zaščito žvižgačev je del korporativnega upravljanja, ki vodi k dolgoročni uspešnosti in vrednosti gospodarskih družb.

 

Pripravila:

Odvetnica Mojca Marovt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.