Posameznik lahko s svojim ustvarjanjem naredi določeno delo, na katerem mu pripada avtorska pravica. Avtorsko pravico posameznik pridobi že s tem, ko delo ustvari in za pridobitev te pravice ni potrebna nobena posebna prijava ali registracija. Velikokrat pa se pojavi težava, če kdo drug neupravičeno poseže v avtorsko delo, saj lahko takšen poseg predstavlja kršitev avtorske pravice.

Kaj sploh so avtorska dela?

Avtorska dela so opredeljena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah[1] (v nadaljevanju: ZASP). Ta določa, da so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.

Avtorska dela so predvsem govorjena dela, to so npr. govori, pridige, predavanja, prav tako pa tudi pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi). Zakon primeroma našteva kot avtorska dela tudi glasbena dela z besedilom ali brez besedila, gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju, avdiovizualna dela, likovna dela, arhitekturna dela, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela in predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave. Sodna praksa se je v tem delu oblikovala tako, da je tudi koncept televizijske oddaje avtorsko delo in ne gre le za idejo, ki ni avtorskopravno varovana (Vrhovno sodišče, opr. št. VSRS Sodba III Ips 4/2017, z dne 24. 04. 2018).

Vsaka fizična oseba, ki takšno avtorsko delo ustvari pa je opredeljena kot avtor.

Na avtorskem delu ima avtor tako enovito pravico, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice) in izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice). Na podlagi teh pravic ima avtor varovane njegove premoženjske interese, pri čemer lahko sam izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Avtorsko delo avtorja je varovano ves čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti.

Kaj storiti v primeru kršitve avtorskega dela?

V kolikor avtor dela ugotovi, da je nekdo drug njegovo avtorsko delo brez njegovega dovoljenja, lahko uveljavlja varstvo svojih pravic.

Avtor lahko zahteva odškodnino po splošnih pravilih civilnega prava, če je kršitev že bila storjena, prav tako pa tudi v primeru, ko takšna dejanska nevarnost šele grozi.

Upravičenec ima na voljo tudi sodno varstvo v zvezi z nastalimi kršitvami, pri čemer lahko zahteva:

• da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
• da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;
• da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
• da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
• da se uničijo predmeti kršitve;
• da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
• da se upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;
• da se sodba objavi.

Avtorju se lahko prisodi tudi pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve njegovih moralnih pravic, in sicer neodvisno od povračila premoženjske škode. Kot namreč izhaja iz sodne prakse z opr. št. VSL sodba II Cp 35/2011 z dne 8. 6. 2011, je potrebno za utemeljenost zahtevka za pravico do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi posega v avtorsko pravico, da je podana tako primarna škoda, to je kršitev moralnih avtorskopravnih upravičenj, kot tudi sekundarna škoda, torej obstoj duševnih bolečin.

Avtorska dela so varovana že s samim nastankom, pri čemer lahko posameznik, ki meni, da je njegova avtorska pravica bila kršena, uveljavlja predvideno pravno varstvo. Avtor ima namreč glede na razlago v sodbi z opr. št. VSL sodba II Cp 35/2011 z dne 8. 6. 2011 tudi možnost, da se odloči v kakšnih okoliščinah ali podobi bo njegovo avtorsko delo obstajalo.

Pripravila:

Urška Stopar, mag. prava