Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/08, v nadaljevanju Uredba o gradbenih odpadkih) določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (gradbeni odpadki). Če s to uredbo kakšno ravnanje ni posebej urejeno, se uporablja splošna Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20) kot splošen predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

Seznam odpadkov in gradbeni odpadki

Odločba Komisije 2000/532/ES (11) določa evropski seznam odpadkov. Seznam odpadkov je ključni dokument za razvrščanje odpadkov. Konsolidirana različica seznama odpadkov obstaja od leta 2000, revidirana pa je bila s Sklepom Komisije 2014/955/EU (12), da bi se seznam odpadkov prilagodil znanstvenemu napredku in uskladil z razvojem v zakonodaji o kemikalijah. Seznam odpadkov je kot sklep EU v celoti zavezujoč, naslovljen je na države članice in ga ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo.[1] Uredba o gradbenih odpadkih se uporablja za gradbene odpadke, ki se uvrščajo v skupino odpadkov s številko 17 klasifikacijskega seznama odpadkov, naslovljen kot »Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij).« Ti se delijo na več (pod)skupin:

• 17 01 Beton, opeka, ploščice in keramika
• 17 02 Les, steklo in plastika
• 17 03 Bitumenske mešanice, premogov katran in izdelki iz katrana
• 17 04 Kovine (vključno z zlitinami)
• 17 05 Zemljina (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij), kamenje in izkopani material
• 17 06 Izolirni materiali in gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest
• 17 08 Gradbeni materiali na osnovi sadre
• 17 09 Drugi gradbeni odpadki in ruševine

Posebnosti za zemeljski izkop

Za določen zemeljski izkop se Uredba o gradbenih odpadkih (med drugim) ne uporablja. Gre za tisti zemeljski izkop, ki nastaja pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, ki (i) ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrstil med nevarne gradbene odpadke, in (ii) se ravna z njim v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

Povzročitelj gradbenih odpadkov je v Uredbi o gradbenih odpadkih opredeljen kot »oseba, ki naroči gradbena dela ali jih sama izvaja, če zaradi graditve objekta nastajajo gradbeni odpadki (v nadaljnjem besedilu: investitor).« Investitor je tudi v celoti odgovoren za ravnanje z odpadki na gradbišču. Investitor lahko zemeljski izkop ponovno uporabi na istem gradbišču ali na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor, če je zemeljski izkop pridobljen z gradbeni deli na gradbišču in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke. Uredba opredeljuje tudi kdaj se šteje, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi. To je v primeru, če je

• prostornina izkopa manj kot 30.000 m3 in med izkopavanjem ni opažena onesnaženost z oljem, bitumenskimi mešanicami ali odpadki, ki niso iz naravnega mineralnega materiala, ali
• iz podatkov o sestavi zemeljskega izkopa ali iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, razvidno, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke.

Oddaja gradbenih odpadkov

Obveznost investitorja po 6. členu Uredbe o gradbenih odpadkih je tudi zagotovitev oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave gradbenih odpadkov. Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, kar glede na zahteve Uredbe o gradbenih odpadkih dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov. Iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov mora biti razvidno naslednje:

• podatki o prevzemniku,
• klasifikacijska številka gradbenih odpadkov,
• ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov,
• naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov, in
• podatki o gradbenem dovoljenju.

V primeru, da se odpadki oddajo v odstranjevanje (odlaganje ali so/sežig), morajo biti iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov razvidni tudi podatki o osebi, ki je izdelala oceno odpadkov. To obveznost mora izpolniti investitor.

Evidenčni list

Ključno je, da mora investitor ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del. Investitor lahko za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list.

Uredba o gradbenih odpadkih določa tudi izjemo. Investitorju namreč ni treba zgotoviti oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu ali neposredno v obdelavo, če količina gradbenih odpadkov v celotnem času izvajanja teh del ne presega največje količine gradbenih odpadkov iz priloge, ki je sestavni del Uredbe o gradbenih odpadkih. Za zemeljski izkop, ki ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke, je v prilogi določena meja 5.000 m3. V primeru, da količina zemeljskega izkopa v celotnem času izvajanj gradbenih del ne presega navedene količine, ni obvezna oddaja zbiralcu gradbenih odpadkov oz. izvajalcu obdelave teh odpadkov. Uredba o gradbenih odpadki v teh primerih investitorju nalaga, da mora za te gradbene odpadke sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center. To pa ne pomeni, da nima obveznosti pridobiti evidenčni list za oddajo v zbirni center. Gre namreč za oddajo odpadkov, ki je v (splošni) Uredbi o odpadkih opredeljena kot »oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom« (12. točka 3. člena). Za razliko od prepuščanja odpadkov, ki je definirano kot »oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov« (24. točka 3. člena).

Sklep

Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave gradbenih odpadkov. To zagotovi z naročilom in to pred pričetkom izvajanja gradbenih del. Za celotno ravnanje z zemeljskim izkopom (oddajo gradbenega odpadka) mora imeti evidenčne liste. Izjema v primeru, da količina nenevarnega zemeljskega izkopa ne presega 5.000 m3, pomeni le, da investitorju ni treba zagotoviti naročila pred pričetkom gradbenih del. Mora pa poskrbeti za odvoz in oddajo v zbirni center. Tudi v tem primeru pa mora dobiti evidenčni list, s katerim dokazuje, da je z gradbenim odpadkov (zemeljskim izkopom) ustrezno ravnal. Gre namreč za oddajo odpadka v zbirni center, kar predstavlja oddajo odpadka v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom, in ne prepuščanje odpadka, kjer gre za oddajo v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista.

Pripravil:

odvetnik Domen Neffat