V pravdnih postopkih lahko stranke dejanja opravljajo same ali pa po pooblaščencu. V primeru, da se stranke odločijo, da bodo zadevo predale pooblaščencu, ali, ko jim to nalaga zakon, morajo sodišču priložiti pisno pooblastilo.

Skladno s 86. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Tista dejanja, ki jih opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Stranka lahko kljub temu, da jo zastopa pooblaščenec, vselej iti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca.

Pooblaščenec je lahko na primer v postopku pred okrajnim sodiščem vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben. V kolikor bi v takšnem primeru sodišče ugotovilo, da pooblaščenec (ki ni odvetnik), ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na mogoče škodljive posledice takšnega zastopanja. Za razliko od zastopanja na okrajnih sodiščih, pa je lahko v primeru zastopanja pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit.

ZPP pa določa izjemo, po kateri lahko v primeru vlaganja izrednih pravnih sredstev, stranka ta dejanja opravi samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To sicer ne velja, če ima zakoniti zastopnik stranke ali pa stranka sama opravljen pravniški državni izpit.

Sodišče v postopkih preverja pooblastila in dovoljenost takšnega zastopanja stranke. V primeru, ko je vložena tožba po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče stranki naloži, da se izjavi, ali se bo zastopala sama, ali pa bo imenovala pooblaščenca, ki izpolnjuje zahtevane pogoje.

V pooblastilnem razmerju je pomembno še to, da obseg pooblastila določi stranka sama. Tako lahko pooblasti posameznika za posamezna dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja v postopku.

Pooblastilo stranka da pisno. V kolikor stranka ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. Sodišče ima vselej možnost, da v primeru, ko dvomi v pristnost pisnega pooblastila, odredi, da se priloži overjeno pooblastilo.

Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove, pri tem pa se morajo takšne spremembe naznaniti sodišču.

V praksi se je v povezavi s pooblastili zgodil zanimiv primer (zadeva z opr. št. VSRS Sklep II DoR 278/2021, z dne 16.4.2021). V postopku je bil vložen predlog za dopustitev revizije. Postopki z izrednimi pravnimi sredstvi so namreč tisti, ki se lahko opravljajo samo preko pooblaščenca, ki je odvetnik. V takšnih primerih je hkrati določeno tudi, da mora pooblaščenec predložiti novo pooblastilo. Pri tem je pomembno, da je novo pooblastilo tisto pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. V primeru je bilo ugotovljeno, da je bil datum na pooblastilu z uporabo belila predrugačen in se prvotnega datuma iz pooblastila ni dalo razbrati, kar pomeni, da se je predlog za dopustitev revizije zavrgel. Odvetnikovo predrugačenje datuma na pooblastilu namreč nima značaja formalne pomanjkljivosti, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pozivom na predložitev novega pooblastila. Tako kot je pojasnilo že Ustavno sodišče, je odvetnik kot pravni strokovnjak dolžan, da priloži pooblastilo, ki izpolnjuje formalne zakonske zahteve in to ne predstavlja pretiranega zahtevnega opravila.

Pooblastilo je tako pomembna predpostavka za opravljanje dejanj na sodišču, zaradi tega je v povezavi z njimi potrebna posebna previdnost.

Pripravila:

Urška Stopar, mag. prava