S predmetnim prispevkom predstavljamo institut izključitve družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo.

Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: »ZGD-1«) o vprašanju izključitve družbenika govori v 501. členu, ki omogoča dve možnosti, ki sta predstavljeni v nadaljevanju. Možnost izključitve družbenika se lahko določi že v sami družbeni pogodbi, prav tako pa lahko vsak družbenik, ne glede na to ali družbena pogodba ureja to vprašanje, s tožbo zahteva, da se družbenik iz družbe izključi.

Določitev možnosti izključitve v družbeni pogodbi

O možnosti izključitve družbenika, ki je določena s samo družbeno pogodbo, govori prvi odstavek 501. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družbena pogodba določi, da je lahko družbenik izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izključitve. Če skladno z družbeno pogodbo o izključitvi družbenika odloča skupščina, se ne uporablja določba tretjega odstavka 506. člena ZGD-1, ki sicer določa prepoved, da bi družbenik na skupščini družbe glasoval o vprašanju, ki se nanaša nanj – torej sme prizadeti družbenik glasovati o svoji izključitvi.

Izključitev je lahko določena že v sami pogodbi o ustanovitvi, lahko pa se skladno s 516. členom ZGD-1 določi s kasnejšo spremembo družbene pogodbe, ki jo je potrebno sprejeti s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov.

V kolikor se družbeniki odločijo, da bodo s pogodbo dovolili izključitev, mora biti takšna določba dovolj natančna in nedvoumna. Strokovna literatura navaja, da za izključitev ne smejo veljati razlogi, ki bi bili za družbenika nepravični ali pretirano strogi in bi se s tem kršili dobri poslovni običaji.[1]

V družbeni pogodbi bi bilo smiselno določiti, kdo lahko predlaga izključitev družbenika (na primer družbenik oziroma družbeniki z določenim številom glasov), postopek sprejema odločitve ter potrebno večino za sprejem sklepa o izključitvi družbenika na skupščini družbenikov. Ključno pa je, da se v družbeni pogodbi jasno opredelijo razlogi za izključitev, ki morajo biti utemeljeni. Utemeljeni so le tisti razlogi, ki se nanašajo na osebo družbenika in so lahko bodisi krivdni (če povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo), bodisi nekrivdni (neodklonljive ovire na strani družbenika – trajna bolezen, družinske razmere). V okvir utemeljenih razlogov za izključitev se lahko štejejo tudi dejstva v povezavi z družbenikom, ki ne učinkujejo neposredno v družbi, vendar se njihove posledice v družbi vseeno lahko čutijo (npr. obsodba družbenika zaradi goljufije).[2]

Po stališču pravne teorije je utemeljen razlog za izključitev tudi okoliščina, ko med družbeniki ne glede na krivdo kogar koli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. Pri tem je potrebno upoštevati, ali se od družbenikov pričakuje aktivno sodelovanje pri odločanju o zadevah družbe ali pa je večina pristojnosti prepuščena poslovodji.[3] Vendar pa je sodna praksa nasprotnega mnenja in iz nje izhaja, da je lahko izključitveni razlog le krivdno ravnanje družbenika ali njegova opustitev.[4]

Nemška literatura se zavzema za to, da se sme izključitev uporabiti le kot skrajno sredstvo za saniranje. ZGD-1 take zahteve sicer ne vsebuje, vendar jo je mogoče vsaj deloma sprejeti, ker to izhaja iz načela medsebojnega zaupanja družbenikov in dolžnosti poštenega ravnanja med njimi. Zahteva za izključitev tako ni utemeljena, če družba družbenika ni poprej opozorila in je ta pristal na to, da bo spremenil svoje ravnanje, prav tako je potrebno preizkusiti še druge možnosti, kot je na primer ponudba za odkup deleža prizadetega družbenika, ali pa da se družbeniku ob določeni vrednosti poslovnega deleža ponudi prostovoljni izstop.[5]

Potek postopka izključitve družbenika

V kolikor se z družbeno pogodbo določi možnost izključitve družbenika, naj bi celoten postopek tekel na sledeč način:

• predlog za izključitev, ki ga mora podati z družbeno pogodbo določeno število družbenikov oziroma družbenik. Predlog mora vsebovati nedvoumno izraženo zahtevo za izključitev, razloge, zaradi katerih se predlaga izključitev ter potrebe dokaze,
• predlog se vroči poslovodji, ki je dolžan v razumnem roku sklicati skupščino,
• poslovodja posreduje zahtevo za izključitev prizadetemu družbeniku, da nanjo odgovori,
• izvedba skupščine in obravnavanje predloga za izključitev, pri čemer se prizadetemu družbeniku da možnost, da seznani družbenike s svojim stališčem,
• sprejem sklepa (prizadeti družbenik lahko glasuje o svoji izključitvi).

Možnosti izključenega družbenika

V ZGD-1 ni izrecno določeno pravno varstvo zoper sklep skupščine o izključitvi, vendar iz strokovne literature izhaja, da lahko tako predlagatelj, ki je predlagal sprejetje sklepa o izključitvi družbenika, kakor tudi izključeni družbenik uporabita sodno pot – izpodbijanje sklepa skupščine.

Če skupščina sprejme sklep o izključitvi družbenika iz družbe, mora registrsko sodišče v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev.[6] Sodišče torej presoja, ali je bil izpeljan ustrezen postopek, ali je bila prizadetemu družbeniku dana možnost ustrezne obrambe in ali so za izključitev podani utemeljeni razlogi.

Če sodišče presodi, da sklep o izključitvi ni bil utemeljen, razveljavi sklep in družbenik na podlagi te odločitve ostane v družbi. V kolikor pa je bil sklep o izključitvi utemeljen, sodišče sklepa ne razveljavi in družbenik je iz družbe izključen z dnem sprejetja skupščinskega sklepa.[7]

Izključitev družbenika s tožbo

Ne glede na morebitno ureditev v družbeni pogodbi, je družbenikom vedno na voljo tudi tožba na izključitev družbenika iz družbe. Tožbo sme vložiti vsak družbenik, ne glede na svoj delež in ne glede na to, ali je vložek plačal v celoti. Tožbe pa ne more vložiti družba, ki je imetnik lastnega deleža.[8]

Za sodno izključitev veljajo številne enake zahteve kot za zgoraj opisano pogodbeno izključitev, zlasti glede razlogov za izključitev. Kot že zgoraj navedeno so razlogi za sodno izključitev zlasti (ne pa izključno):

• povzročanje škode družbi ali družbenikom,
• ravnanje v nasprotju s skepi skupščine,
• nesodelovanje pri upravljanju in oviranje rednega delovanja družbe – načeloma je sodelovanje družbenikova pravica in ne dolžnost. To se lahko upošteva kot utemeljen razlog za izključitev le, če je pasivnost družbenika za družbo lahko škodljiva,
• grobo kršenje družbene pogodbe.

V kolikor družbenik izvaja svoje pravice v skladu z zakonom in družbeno pogodbo in ne gre za zlorabo teh pravic (npr. vlaganje tožb oziroma drugih zahtevkov), to ne more biti utemeljen razlog za izključitev, tudi če gre na škodo drugih družbenikov.

Sodišče v postopku presoja utemeljenost razlogov za izključitev in na koncu odloči z oblikovalno sodbo. Družbenik s sodbo izgubil položaj družbenika, v kolikor pa tožba ni utemeljena, pa še naprej ostane družbenik.

Položaj v družbi z dvema družbenikoma

Pojavlja se tudi vprašanje, kako je z izključitvijo družbenika v primeru, ko ima družba le dva družbenika. V tem položaju je jasno, da prizadeti družbenik za svojo izključitev ne bo glasoval, zato sklepa o izključitvi praviloma ne bo mogoče sprejeti (razen če ima družbenik, ki predlaga izključitev drugega družbenika, potrebno večino, ki jo za sprejem takšnega sklepa določa družbena pogodba), zaradi česar pride do situacije, ki je ni mogoče razrešiti. V kolikor imata družbenika enaka poslovna deleža, lahko v poštev pride le sodna izključitev družbenika in izključitev družbenika s sklepom skupščine ni mogoča, kar izhaja tudi iz sklepa IV Cpg 42/99 z dne 20.1.200.

[1] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 145

[2] S. Prelič, ... et al., Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 223

[3] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 147 in 149

[4] VSK Sodba Vpg 27/2011

[5] S. Prelič, ... et al., Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 223

[6] VSL Sklep IV Cpg 1001/2009

[7] J. Prostor, Aktualna vprašanja v zvezi z izključitvijo in izstopom družbenika iz d.o.o., Pravosodni bilten 1/2013, str. 13-27

[8] M. Kocbek, ... et al., Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 149