Je prostorske izvedbene akte mogoče »izpodbijati« le še pred Ustavnim sodiščem?

Je prostorske izvedbene akte mogoče »izpodbijati« le še pred Ustavnim sodiščem?

14.04.2022

Ustavno sodišče je odločalo o zahtevi Upravnega sodišča za oceno ustavnosti 58. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je urejal sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte kot splošne pravne akte v upravnem sporu. Z določitvijo, da o zakonitosti občinskih odlokov odloča Upravno sodišče, je zakonodajalec po mnenju vlagatelja zahteve posegel v ustavno ureditev odločanja o zakonitosti splošnih pravnih aktov.

Ustavno sodišče je tako presojalo, ali navedene pristojnosti Ustavnega sodišča, kot so zasnovane v Ustavi, dopuščajo, da zakonodajalec uredi sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte tako, da določi, da je o tem pristojno odločati (tudi) Upravno sodišče v upravnem sporu, ter ga pri tem pooblasti, da prostorski izvedbeni akt (deloma) odpravi ali razveljavi. Po izhodiščni ugotovitvi, da prostorski izvedbeni akti, kot jih je urejal ZUreP-2, zadostijo materialnim kriterijem, da jih lahko opredelimo kot splošne pravne akte, ter obrazložitvi ustavne pristojnosti Ustavnega in Upravnega sodišča, med kateri je ustavodajalec razdelil nadzor nad pravnimi akti izvršilno-upravne veje oblasti, je Ustavno sodišče zaključilo, da Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov lokalnih skupnosti s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo. Po veljavni ustavnopravni ureditvi je torej Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte.

Na tej podlagi je Ustavno sodišče odločilo, da je bila ureditev po 58. členu ZUreP-2 v neskladju z Ustavo. Ker je izpodbijana zakonska ureditev z uveljavitvijo ZUreP-3 že prenehala veljati, je Ustavno sodišče to neskladnost »zgolj« ugotovilo.

Obravnavana odločitev učinkuje tudi na razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev prenehala učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Slednje ima za posledico, da upravna sodišča za odločanje o tožbah, vloženih na podlagi 58. člena ZUreP-2 niso (več) pristojna, kar predstavlja razlog za zavrženje tožb v postopkih, v katerih o tožbenih zahtevkih še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker bi ti tožniki zaradi odločitve Ustavnega sodišča lahko ostali brez pravnega varstva, je Ustavno sodišče odločilo tudi o načinu izvršitve svoje odločitve. Upravnemu in Vrhovnemu sodišču je naložilo, da v postopkih upravnega spora, ki se vodijo na podlagi 58. člena ZUreP-2, v treh mesecih od objave te odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije odločita o vloženih tožbah oziroma o vloženih pravnih sredstvih. Posameznikom in nevladnim organizacijam iz prve in druge alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 pa je omogočeno, da v treh mesecih po vročitvi odločitve, s katero je postopek odločanja o njihovem tožbenem zahtevku končan, vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču. Če je bilo na dan objave odločbe o njihovi tožbi ali pravnem sredstvu že odločeno, ni pa še potekel rok za vložitev pritožbe, izrednega pravnega sredstva ali ustavne pritožbe, lahko ti tožniki vložijo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega izvedbenega akta v treh mesecih od objave obravnavane odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, ne da bi pred tem izčrpali pravna sredstva, ki bi jih na dan objave te odločbe še imeli možnost vložiti.

ZUreP-3, ki je začel veljati dne 31. 12. 2021, uporabljati pa se začne dne 1. 6. 2022, v prvem odstavku 61. člena ureja v bistvenem enak način sodnega varstva zoper prostorske izvedbene akte kot to velja za ureditev po 58. členu ZUreP-2, glede katere je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z Ustavo. Aktivnosti v zvezi s spremembo omenjene ureditve zaenkrat še ni zaslediti, zato se glede na obravnavano odločbo Ustavnega sodišča zastavlja tudi vprašanje o njenih učinkih v razmerju do relevantnih določil ZUreP-3.

Vir: Ustavno sodišče Republike Slovenije

 

Pripravila:

Mateja Marolt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.