Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) je bil nazadnje spremenjen z novelo ZKZ-G (Uradni list RS, št. 44/22, z dne 29. 3. 2022), ki je pričela veljati 13.4.2022 in prinaša številne novosti. Zakon je potrdil Državni zbor na svoji redni 30. seji, na kateri je potrdil še 4 druge zakone s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, in sicer: spremembe Zakona o kmetijstvu, Zakona o agrarnih skupnosti, Zakona o divjadi in lovstvu ter Zakona o morskem ribištvu.

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih med drugim določa, da je na območju kmetijskih zemljišč dopustno postaviti pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo, ki se lahko uporablja le v kmetijske namene. Zakon primeroma našteva to opremo; npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče (3.čb člen ZKZ).

Z novelo je črtan 18. člen, ki je določal, da se zaščitena kmetija (kot jo določa zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev) v pravnem prometu ne sme deliti, razen v taksativno določenih primerih (npr. če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija, če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija itd.). V zvezi z nakupom kmetijskih zemljišč se tako odpravlja status zaščitenih kmetij v pravnih poslih med živimi.

Odobritev pravnega posla s strani upravne enote ni več potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če gre za kmetijsko zemljišče oziroma gozd s površino manjšo kot 200 m2 in če ta površina predstavlja manj kot 5 odstotkov zemljiške parcele, kot tudi na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, na katerem je zgrajena občinska ali državna cesta v skladu z zakonom, ki ureja ceste (točki n) in o) 2. odstavka 19. člena ZKZ).

ZKZ v 20. členu določa, da je dolžan lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo predložiti pristojni upravni enoti, s predložitvijo ponudbe upravni enoti pa se šteje, da je lastnik upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe. Pristojna upravna enota to ponudbo nemudoma objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Z novelo ZKZ-G se je spremenil rok 30 dni za sprejem te ponudbe na 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (4. odstavek 20. člena ZKZ).

ZKZ v 22. členu jasneje določa, da je tudi v primerih, ko odobritev pravnega posla ni potrebna, treba pri pristojni upravni enoti vložiti vlogo, da odobritev pravnega posla ni potrebna, tako da o tem upravna enota izda odločbo.

Uvaja se lažji nakup oziroma zakup kmetijskih zemljišč za lastnike, ki so kmetijska zemljišča prodali za potrebe izvedbe državnih prostorskih načrtov ali če so bili za ta namen razlaščeni (25. a člen ZKZ).

Pomembna sprememba ZKZ je tudi v tem, da se določbe poglavja o zakupu kmetijskih zemljišč uporabljajo zgolj za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti, medtem ko te določbe ne veljajo več za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava (25.b člen ZKZ). Za slednje primere se uporablja zakon, ki ureja obligacijska razmerja (Obligacijski zakonik), kar pomeni, da za sklenitev zakupne pogodbe za kmetijsko zemljišče ni potrebno podati ponudbe na oglasni deski in pridobiti odobritve pravnega posla s strani upravne enote ter v povezavi s tem upoštevati vrstni red predkupnih upravičencev.

Pripravila:

Vesna Poles Segulin