Odgovornost za protipravno ravnanje javne oblasti:

Temelj odškodninske odgovornosti javnih oblasti za oblastno ravnanje opredeljuje 26. člen Ustave RS (v nadaljevanju: URS), ki določa:

Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

Iz 26. člena URS izhaja, da je podlaga odškodninske odgovornosti protipravnost ravnanja državnega organa, povezanost tega ravnanja z delom, tj. izvrševanjem oblasti ter nastanek škode. Nadalje  Zakon o javnih uslužbencih omenja tudi odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo tretji osebi s protipravnim ravnanjem povzroči javni uslužbenec. Ker tako skopa ureditev odškodninske odgovornosti države odpira številna vprašanja, niti ni urejena kot poseben institut, se moramo zanašati na uporabo splošnih pravil obligacijskega prava, zlasti institut odškodninske odgovornosti za ravnanje drugega, čemur pa tudi sledi sodna praksa.

Država zato odškodninsko odgovarja v kolikor so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, vendar kljub temu obstajajo določene posebnosti.  To je najbolj razvidno na primer pri izdajanju posamičnih upravnih aktov. Posamičen upravni akt, ki je bil po pravnem sredstvu odpravljen, razveljavljen ali spremenjen je po svoji naravi protipraven, vendar kot tak ne bo vselej podlaga za odškodninsko odgovornost. Sam sistem pravnih sredstev je namenjen ravno odpravljanju nezakonitosti posamičnih aktov in samo dejstvo, da je prišlo na višjih stopnji do drugačne odločitve, še ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost. Protipravnost namreč mora biti jasna in očitna in nesporno mora biti, da je upravni organ ravnal drugače kot je razumno pričakovati glede na veljavno pravo.

Odškodninska odgovornost države pa se v določenih primerih močno približa objektivni odgovornosti. Protipravno ravnanje je včasih namreč nemogoče pripisati le eni konkretni osebi ali konkretnemu organu, ampak državnemu sistemu v celoti. Ob tem lahko omenimo na primer problematiko velikih sodnih zaostankov, ki jih je Ustavno sodišče pripisalo celotnemu državnemu aparatu. S tem je koncept odgovornosti upravičeno razširjen, kar Ustavno sodišče RS poimenuje kot »razosebljanje« odškodninske odgovornosti države, sklicuje pa se na sodbe ESČP (glej. Lukenda v. Slovenija), razširitev pa pojasni s tem, da posameznik zaradi diferenciranega delovanja in organizacije anonimnega državnega aparata ne more razbrati, kdo mu je povzročil škodo[1].

Upoštevajoč navedeno država tako lahko potencialno odškodninsko odgovarja tudi za škodo, ki je nastala zaradi storitve kaznivega dejanja posameznika (primer Silvo Plut), saj je država dolžna vzpostaviti učinkovit in neodvisen pravosodni sistem, ki naj preganja kazniva dejanja. Nadalje država lahko odškodninsko odgovarja tudi za pravilnost uradnih informacij, ki jih podaja, kršitve prava Evropske unije (implementacija direktiv), za varnost uporabe javnega dobra in podobno.

Povrnitvene sheme:

Država pa včasih za škodo objektivno »odškodninsko« odgovarja tudi zaradi ravnanj, ki sploh niso protipravna. Ta odgovornost pa obstoji le v primeru, če je kot taka posebej pozitivno pravno urejena, zato  tem primeru govorimo o porazdelitvi določenega socialnega rizika, kjer država nastanek določenih oblik škode porazdeli med davkoplačevalce. Temelj odgovornosti predstavljata le nastanek škode in ugotovitev, da ta škoda izvira iz dogodka, za katerega predpis določa objektivno odgovornost države, s čimer država praktično prevzame vlogo »zavarovalnice«. V kolikor takšna odgovornost ni pozitivno pravno urejena, odškodnine ni mogoče neposredno terjati, temveč je potrebno na Ustavnem sodišču izkazati, da gre za neustavno pravno praznino.

Republika Slovenija objektivno odgovarja na primer za škodo, ki jo povzroči divjad na področjih izven lovnih površin, neutemeljen odvzem prostosti, odgovornost zaradi obveznega cepljenja, žrtvam vojnega nasilja in drugo.

Pripravil:

Rok Poklukar

Viri:

• Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a);
• Možina, Damjan, Odškodninska odgovornost države, Pravni letopis 2013, izvirni znanstveni članek UDK 342.22:347.56(497.4), str. 141-165.
• [1] Možina, Damjan, Odškodninska odgovornost države, Pravni letopis 2013, izvirni znanstveni članek UDK 342.22:347.56(497.4), str. 146.