1. Splošno

Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka. Upniški odbor se v postopku prisilne poravnave oblikuje vedno, v stečajnem postopku pa le na predlog upnikov (1*).

2. Kdo je lahko član upniškega odbora

Za člana upniškega odbora je lahko izvoljen vsak upnik, ki v roku prijavi svojo terjatev v insolvenčnem postopku. Rok za prijavo terjatev v postopek prisilne poravnave je 1 mesec, v stečajnem postopku pa 3 mesece od objave oklica o začetku postopka.

Izjeme so navedene v drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP, ki določa, da za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik:

1.  ki je hkrati dolžnik insolventnega dolžnika in njegova obveznost do insolventnega dolžnika presega en odstotek vrednosti premoženja insolventnega dolžnika,
2.  ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem,
3.  ki je družba in ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali dolžnika iz 1. točke položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1,
4.  ki opravlja funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista ali ima položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem v: a) dolžniku iz 1. točke odstavka ali b) družbi iz 3. točke,
5.  ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali osebe iz 1., 2. ali 4. točke položaj ožje povezane osebe,
6.  ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, ali
7.  ki ima položaj izločitvenega upnika.

Število članov upniškega odbora določi sodišče, pri tem pa število članov ne sme biti manjše od 3 (razen če je število upnikov manjše kot tri) in ne večje od 11 ter mora biti liho.

3. Imenovanje članov upniškega odbora

Sodišče mora za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer se oblikovanje upniškega odbora razlikuje glede na vrsto insolvenčnega postopka.

1. Postopek prisilne poravnave:

• upniški odbor se oblikuje obvezno, na podlagi seznama navadnih terjatev do dolžnika v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika;
• sodišče imenuje člane upniškega odbora po uradni dolžnosti, s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave.

2. Postopek prisilne poravnave nad srednjo ali veliko družbo:

• poleg upniškega odbora nezavarovanih upnikov se oblikuje tudi upniški odbor ločitvenih upnikov, če je predlagano prestrukturiranje zavarovanih terjatev.

3. Stečajni postopek:

• upniški odbor se oblikuje le na zahtevo upnikov, in sicer na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah (2*),
• v postopku stečaja lahko konstituiranje upniškega odbora zahteva:

a) vsak upnik:

• če je zahteva vložena pred objavo sklepa o preizkusu terjatev in če je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku,
• sodišče nato v 15 dneh po prejemu zahteve upnika izda in objavi sklep o imenovanju članov upniškega odbora;

b) upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic:

• če je zahteva vložena po objavi sklepa o preizkusu terjatev,
• upniki na podlagi poziva sodišča nato najprej glasujejo ali naj se upniški odbor sploh ustanovi (3*) nato pa še o izvolitvi posameznih članov, ki so jih predlagali upniki, (4*)
• sodišče odloči o izidu volitev članov upniškega odbora s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.

4. Pristojnosti upniškega odbora

Upniški odbor je pristojen za:

• odločanje o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom (npr. mnenje h poslom dolžnika – 151. člen ZFPPIPP, mnenje k odločitvam organov nadzora ali skupščine dolžnika- 151a. člen ZFPPIPP, mnenje glede prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike- 221i. člen ZFPPIPP, soglasje za nadaljevanje poslov dolžnika- 317. člen ZFPPIPP). Če mora sodišče odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom, mora sodišče zahtevo za mnenje ali soglasje objaviti. Zahteva za mnenje ali soglasje upniškega odbora mora vsebovati vsebino nameravane odločitve sodišča in razloge sodišča za takšno odločitev.

Upniški odbor mora mnenje oziroma soglasje podati v 15 dneh po objavi zahteve, v nasprotnem primeru lahko sodišče odloči brez mnenja ali soglasja upniškega odbora.

Upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazloži. Vendar pa se s tem, ko mnenja ne obrazloži, upniški odbor odpove možnosti tvorno sodelovati pri oblikovanju stališča sodišča o določenem predlogu. (5*)

a) obravnava poročila, ki jih mora v skladu z zakonom predložiti upravitelj. Poročila in mnenja mora upravitelj hkrati poslati vsem članom upniškega odbora. Upravitelj mora na seji upniškega odbora, na kateri se obravnava njegovo poročilo ali mnenje, na zahtevo vsakega od članov odbora podati dodatna pojasnila o izvajanju svojih pristojnosti in nalog upravitelja in o drugih zadevah, pomembnih za varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku. (6*)

b) izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom, zlasti:

• ima pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom,
• obvešča upnike na njihovo zahtevo o stanju stečajne mase,
• predlaga razrešitev upravitelja (119. in 119.a člen ZFPPIPP),
• sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala (199.a in 199.b člen ZFPPIPP),
• vloži zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja v primeru prisilne poravnave nad srednjo ali veliko družbo (sedmi odstavek 221.h člena ZFPPIPP).

Upniški odbor pa ni stranka postopka in je le organ upnikov s posebnimi pristojnostmi, zato nima pravice do pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje (7*). Izjemoma ima upniški odbor pravico do pritožbe, če zakon to izrecno določa (npr. pritožba zoper odločitev sodišča o ugovoru upravitelja glede zahteve upniškega odbora po predložitvi izrednega poročila 100. člen ZFPPIPP).

5. Odločanje upniškega odbora

Upniški odbor odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, pri čemer ima vsak član odbora en glas.

Član upniškega odbora lahko da svojo izjavo o glasovanju:

• ustno na seji upniškega odbora ali
• pred sejo upniškega odbora tako, da jo predloži predsedniku upniškega odbora.

Izjava o glasovanju se upošteva pri glasovanju, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred začetkom seje upniškega odbora, na kateri se glasuje o zadevi, na katero se izjava nanaša.

Odločitev upniškega odbora je sprejeta če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora (kvorum) in če zanjo glasuje večina članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja, razen če zakon določa, da mora biti posamezna odločitev sprejeta z večino glasov vseh članov upniškega odbora.

Člani upniškega odbora med seboj na prvi seji upniškega odbora izvolijo predsednika. Upniški odbor lahko z večino glasov vseh članov upniškega odbora sprejme tudi svoj poslovnik.

Prvo sejo upniškega odbora mora sklicati upravitelj za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko je bil upniški odbor imenovan ali izvoljen. Naslednje seje odbora pa sklicuje predsednik upniškega odbora, ki mora sejo sklicati če:

• če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom odločiti o mnenju ali soglasju,
• če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom obravnavati poročilo upravitelja ali
• če tako zahteva član upniškega odbora, ki navede namen in razlog za sklic seje.

Sejo odbora mora predsednik sklicati v treh delovnih dneh za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko prejme zahtevo sodišča za mnenje ali soglasje upniškega odbora, poročilo upravitelja ali zahtevo člana upniškega odbora. Če predsednik seje ne skliče v roku, jo lahko skličeta najmanj dva člana upniškega odbora (8*).

O sejah (razen prvi) mora sklicatelj obvestiti upravitelja in sodišče z vabilom za sejo, ki mora biti vročeno najmanj pet dni pred dnevom seje. Vabilo mora vsebovati dan, uro seje ter mesto zasedanja (mesto zasedanja mora biti na območju sodišča, ki vodi postopek - mesto seje je določeno v poslovniku), dnevni red seje in predlog sklicatelja seje za sprejetje sklepa upniškega odbora k vsaki točki dnevnega reda.

Seje upniškega odbora vodi predsednik, predlog za sprejetje sklepov odbora pa lahko da tudi vsak član upniškega odbora. Če je k posamezni točki dnevnega reda danih več predlogov za sprejetje sklepa, se o njih glasuje po vrstnem redu, ki se določi glede na delež glasovalnih pravic upnika, ki je predlagal sprejetje sklepa, tako da se najprej glasuje o predlogu upnika z najvišjim deležem glasovalnih pravic – če je sprejet sklep upniškega odbora, se o drugih predlogih za ta sklep s poznejšim vrstnim redom ne glasuje. O poteku seje se zapiše zapisnik, ki ga mora podpisati predsednik upniškega odbora.

Upniški odbor lahko odloči tudi na dopisni seji, če noben član upniškega odbora ne nasprotuje takemu načinu odločanja v petih delovnih dneh, odkar je imel možnost seznaniti se s sklicem seje. Član upniškega odbora na dopisni seji glasuje tako, da poda svojo pisno izjavo o glasovanju. Izjava se upošteva, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred iztekom dopisne seje (9*).

Opombe:

(1*) Glej 77. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).
(2*) ZFPPIPP pa ne določa, da bi se sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani sklep Cst 234/2013 z dne 4.7.2013)
(3*) Za sprejetje odločitve o oblikovanju upniškega odbora je potrebna večina vseh glasov upnikov (četrti odstavek 82. člena ZFPPIPP).
(4*) Za izvolitev upnika za člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov (osmi odstavek 83. člena ZFPPIPP).
(5*) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 235/2014 z dne 10.6.2014.
(6*) 89. člen ZFPPIPP.
(7*) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 235/2014 z dne 10.6.2014.
(8*) 94. člen ZFPPIPP.
(9*) 96. člen ZFPPIPP.