Dejansko stanje:

Revija Hustler, pod vodstvom glavnega urednika Larrya Flynta je (bila) znana po eksplicitnih slikah golih žensk, surovem humorju in politični satiri. V številki iz novembra 1983 je natisnila šaljiv oglas (parodija), ki je bila namenjen Jerryju Falwellu, takrat zelo prominentni krščanski televizijski osebnosti. Parodija je vsebovala lažen intervjuju s Falwellom, v katerem »navaja«, da je bil tako pijan, da je incestno občeval z lastno mamo. S tovrstno neokusno parodijo je revija Hustler želela Falwella orisati za hinavca, tj. nekoga, ki pridiga eno, dela pa drugo. Omeniti tudi velja, da je oglas vseboval izjavo o odgovornosti z drobnim tiskom na dnu strani, kjer je bilo navedeno »parodija oglasa – ne jemljite resno«, v kazalu revije pa je oglas označen tudi kot: »Fikcija; parodija oglasa in osebnosti.«

Razžaljeni Falwell je Flynta in revijo Hustler seveda tožil zaradi obrekovanja, vdora v zasebnost in namernega povzročanja čustvene stiske. Porota je glede trditev o namernem povzročanju čustvenega stiski razsodila v korist Falwella in mu dodelila 150.000 dolarjev odškodnine. Pritožbeno sodišče je zavrnilo ponovno obravnavo primera, nato pa je Flyntovi zahtevi za obravnavo primera ugodilo Vrhovno sodišče ZDA.

Stališče Vrhovnega sodišča ZDA:

Vrhovno sodišče je v zadevi odločilo z rezultatom 8 proti 0 v prid reviji Hustler, saj je razsodilo, da objava šaljivega oglasa, objavljenega v reviji, ki prikazuje televizijskega evangelista in političnega komentatorja Jerryja Falwella kot incestuoznega pijanca, spada pod domet varstva svobode govora, saj je bil Falwell javna osebnost in vsebine parodije ni bilo mogoče razumno šteti za resnične. Čustvena stiska, ki jo je oglas povzročil Falwellu, ni zadosten razlog za zavrnitev varstva svobode govora, ki je kritičen do javnih uradnikov in javnih osebnosti.

Vrhovno sodišče ZDA je navedeno obrazložilo:

»V središču prvega amandmaja je pripoznava temeljnega pomena prostega pretoka idej in mnenj o zadevah javnega interesa. Svoboda izražanja svojega mnenja ni le vidik posameznikove svobode – in s tem dobro samo po sebi – ampak je tudi bistvenega pomena za skupno iskanje resnice in vitalnost družbe kot celote. Zato smo bili še posebej pozorni, da zagotovimo, da posamezna izražanja idej ostanejo brez vladnih sankcij.«

Falwell je zatrjeval, da je bil oglas v reviji Hustler v tem primeru »nezaslišan« (»outrageous«, verjetno mišljeno kot vulgaren in žaljiv) do te mere, da bi moral biti izven obsega zaščite pravice do svobode izražanja. Toda "outrageous" sam po sebi predstavlja subjektiven izraz. Izraz ima na področju političnega in družbenega diskurza inherentno subjektivnost, ki bi omogočala, da porota naloži odgovornost reviji Hustler na podlagi lastnega okusa ali stališč porotnikov ali morda na podlagi njihovega nenaklonjenosti določenemu izrazu ali čemu drugemu, kar ne sme biti podlaga za odškodninsko odgovornost in je v nasprotju s pravico vsakogar do enakega varstva pravic.

Sklepno:

Ugotovitev žaljivosti izjave oz. parodije ne more zadoščati za zaključek, da je nekdo presegel meje sprejemljive kritike. Slog izražanja, pa naj bo ta eleganten, ali pa vulgaren in primitiven, je kot tak varovan z ustavno pravico do svobode izražanja. Prost pretok idej, neobremenjen z ovirami, k izhajajo iz subjektivne opredeljenosti elite, medijev ali pa celo večine, je temelj naše družbe in napredka. Oseba, katere kritika o javnih zadevah je še tako vulgarna, naj s svojo izjavo odgovarja le družbeno oz. politično, ne pa pravno, saj pravo »ne sme imeti okusa«.

Pripravil:

Rok Poklukar

Viri:

• Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a);
• Sodba Vrhodvnega sodišča ZDA, United States Supreme Court, HUSTLER MAGAZINE v. FALWELL (1988), No. 86-1278, Argued: December 2, 1987, Decided: February 24, 1988.