O zaključku postopka javnega naročanja brez oddaje javnega naročila smo (sicer v času veljavnosti ZJN-2) pisali že v blogu, ki je dostopen na tej povezavi. V tem blogu pa se podrobneje ukvarjamo z zaključkom postopka javnega naročanja brez oddaje javnega naročila – zavrnitvijo vseh ponudb iz razlogov na strani naročnika, s poudarkom na praksi Državne revizijske komisije (v nadaljevanju: »DKOM«) in Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju: »SEU«).

Naročnik ni zavezan, da mora postopek javnega naročila končati z oddajo javnega naročila enemu izmed ponudnikov, ki so oddali ponudbo. Poleg situacije, ko naročnik vse prejete ponudbe zavrne kot nedopustne na podlagi določb 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«) ima naročnik namreč tudi možnost, da vse ponudbe zavrne iz razlogov na njegovi strani.

Kot namreč izhaja iz petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: »ZJN-3«), lahko naročnik »na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe«. Pogoj za dopustnost takšne odločitve je, da naročnik o razlogih zanjo in tem, ali bo za isti predmet začel nov postopek javnega naročanja, obvesti ponudnike ali kandidate. Takšna odločitev naročnika mora biti objavljena skladno z določbami ZJN-3, ki pridejo v poštev za konkretni postopek javnega naročanja.

V zvezi z zavrnitvijo vseh ponudb iz razlogov na strani naročnika se postavlja vprašanje, ali je za sprejem takšne odločitve dopusten vsak razlog na strani naročnika oziroma kdaj bo ta zakonita?

Kot se je v svoji praksi že večkrat izrekla DKOM¹ je SEU pri interpretaciji prava Evropske Unije (v nadaljevanju: »pravo EU«) zavzelo stališče, da uživajo naročniki pri sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe širok preudarek ter da iz evropskega prava javnih naročil ne izhaja zahteva, da bi morala biti takšna odločitev naročnika sprejeta zgolj izjemoma in/ali iz posebej upravičenih razlogov² . Vendar pa morajo naročniki pri sprejemu tovrstnih odločitev vseeno spoštovati pravila prava EU, predvsem temeljna načela, ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.³ Naročnik lahko tako vedno zaključi postopek oddaje javnega naročila z zavrnitvijo vseh ponudb, celo kadar je razlog za takšno odločitev njegova napaka, vendar pa mora biti ta sprejeta ob upoštevanju temeljnih pravil prava EU o javnem naročanju, predvsem načela enake obravnave gospodarskih subjektov.⁴ Upoštevajoč načeli preglednosti in enakega obravnavanja tako naročnika ni mogoče zavezati, da postopek javnega naročanja zaključi z njegovo oddajo, niti če bi ponudbo oddal oziroma če bi bila dopustna zgolj ponudba enega ponudnika.⁵

Kot pojasnjuje DKOM, (trenutno) veljavni predpisi »ne določajo posebnih kriterijev«, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali so razlogi naročnika za zavrnitev vseh ponudb dopustni oziroma utemeljeni, ti pa se niso izoblikovali niti v sodni praksi⁶ Posledično po njenem stališču tudi »ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju« .⁷

DKOM bo torej v morebitnem revizijskem postopku v okviru presoje zakonitosti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iz razlogov na strani naročnika v okviru revizijskih navedb preverjala predvsem, ali je naročnik pri njeni izdaji upošteval temeljna pravila prava EU v zvezi z javnim naročanjem, zlasti ali je kršil načeli transparentnosti in enake obravnave ponudnikov⁸. Za kršitev načela enake obravnave ponudnikov gre po mnenju DKOM predvsem, kadar naročnik razlog za zaključek postopka navede zgolj formalno oziroma navidezno, pri čemer ga dejansko uporabi z namenom, da določenega ponudnika (ali več) postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.⁹ Razlogi za zavrnitev vseh ponudb morajo biti ustrezno obrazloženi, oziroma konkretizirani v takšni meri, »da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni«¹⁰. Dejstvo, ali je razlog za zavrnitev vseh ponudb ustrezno konkretiziran, DKOM presoja v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine primera.¹¹

Kadar naročnik skladno z 90. členom ZJN-3 zavrne vse prejete ponudbe, lahko nov postopek javnega naročanja za isti predmet izvede zgolj v primeru, da so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je vse ponudbe zavrnil. DKOM je v zvezi s tem zapisala, da tega, da so se okoliščine bistveno spremenile, ni mogoče trditi, kadar je razlog za zavrnitev vseh ponudb zgolj »formalen oz. navidezen in očitno uporabljen zgolj z namenom favoriziranja ali diskriminacije točno določenega ponudnika«.¹² V primeru, ko naročnik v odločitvi ustrezno obrazloži, »da je razlog za zavrnitev vseh ponudb dejansko podan in objektivno utemeljen« pa je po mnenju DKOM mogoče šteti, »da bo odprava tega razloga v ponovljenem postopku pomenila tisto bistveno spremenjeno okoliščino, ki bo naročniku omogočila izvedbo novega postopka«.¹³

Pripravil:
Jakob Stanič Gruden, mag. prav.

¹Glej npr. sklepe DKOM v zadevah, št. 018-097/2022, 018-107/2021 in 018-203/2018.
²Glej npr. sodbo v zadevi C-27/98, tč. 23, in 25.
³Glej npr. sodbo v zadevi C-92/00, tč. 42.
⁴Glej npr. sodbo v zadevi C-244/02, tč. 36.
⁵Glej npr. sodbo v zadevi C 440/13, tč. 36.
⁶Glej npr. sklepe DKOM v zadevah, št. 018-039/2021, 018-203/2019 in 018-242/2016.
⁷Prav tam.
⁸Glej npr. sklepe DKOM v zadevah, št. 018-001/2023, 018-018/2020 in 018-035/2021.
⁹Glej npr. sklep DKOM v zadevi, št. 018-039/2021.
¹⁰Sklepa DKOM v zadevah, št. 018-001/2023 in 018-016/2022.
¹¹Glej prav tam.
¹²Glej npr. sklepa DKOM v zadevah, št. 018-039/2021 in 018-149/2020.
¹³Prav tam.