Sodna poravnava in sporazumno reševanje pravdnih sporov

Sodna poravnava in sporazumno reševanje pravdnih sporov

03.04.2023

Sodna poravnava

Med pravdnim postopkom imajo stranke vedno možnost, da spor zaključijo na sporazumen način s sklenitvijo sodne poravnave. Izjema so zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Poravnava se lahko nanaša na celoten sporni predmet ali zgolj del, poleg tega pa lahko zajema tudi druga sporna razmerja med strankama, ki niso predmet sodnega postopka. Poleg pravdnih strank se lahko v poravnavo vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.1 V primeru sklenitve sodne poravnave pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje se tožeči stranke povrne znesek 2/3 plačane sodne takse za postopek.2

Sodna poravnava je izvršilni naslov, kar pomeni, da ima enak učinek kot izvršljiva sodna odločba.3

 

Kdaj in kako lahko sklenemo sodno poravnavo?

Stranke se lahko odločijo za sklenitev sodne poravnave ves čas med pravdnim postopkom do zaključka glavne obravnave. Poravnavo lahko sklenejo tudi v času do izdaje sodbe in celo med pritožbenim postopkom pred višjim sodiščem.

Sodišče skladno z zakonom ves čas trajanja postopka pazi na možnost za sklenitev sodne poravnave in si prizadeva za sporazumen način rešitve spora, tako da stranke povpraša o možnosti sklenitve poravnave in jim pomaga, da se poravnajo. Možnost sklenitve poravnave sodišče preveri na pripravljalnem naroku, na katerem s strankama odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora. Še pred razpisom pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo sodišče strankama predlaga sodelovanje v mediaciji, razen kadar oceni, da je v določeni zadevi to ni primerno.4

Pred vložitvijo tožbe ZPP daje stranki možnost, da pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, vloži predlog za sklenitev sodne poravnave. Sodišče po prejemu takšnega predloga, povabi drugo stranko in jo seznani s predlogom.

Pravdni stranki skleneta sodno poravnavo tako, da se sporazum vpiše v zapisnik, ki ga stranki prebereta in podpišeta. V praksi so pogosti tudi primeri, ko stranki sodišču skupaj predlagata sklenitev sodne poravnave z določeno vsebino in sodišče nato pripravi pisni predlog poravnave ter ga pošlje v podpis strankama.5

Sodišče je dolžno preložiti narok, če stranki sporazumno predlagata preložitev, da poskusita skleniti poravnavo.6  Prav tako lahko med postopkom predlagata, da se postopek prekine z namenom, da se opravi poskus alternativne rešitve spora.7

 

Katere zadeve so primerne za poravnavo?

Kot že navedeno se stranke lahko poravnajo v vsaki pravdni in gospodarski zadevi, če pri tem ne gre za nedovoljeno razpolaganje. Stranke se namreč pred sodiščem ne morejo poravnati, če bi s sodno poravnavo nasprotovale prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. V primeru, da gre za takšno omejitev, sodišče izda sklep, s katerim ne dovoli sodne poravnave in počaka s postopkom, dokler sklep ne postane pravnomočen.

 

Sklepno – prednosti sporazumne rešitve spora

Poravnavanje je smiselno v vseh fazah postopka in ne nujno le na začetku. Velikokrat tudi sodnik s svojim pristopom in pri odprtem razpravljanju o vidikih spora stranki spodbudi k poravnavanju.

Z vidika strank je poravnavanje smiselno, ker omogoča pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov ter načeloma pomeni časovne in finančne prihranke. Reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja prav tako povečuje obseg prostovoljnih izvršitev sklenjenih dogovorov. Stranki se lahko sporazumno rešita spor tudi v mediaciji, ki je neformalni postopek, v katerem nevtralna tretja oseba sodeluje in pomaga pri reševanju spora. Mediator lahko spor med strankama rešuje širše in podrobneje, torej ne samo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Četudi do sklenitve sodne poravnave ne pride, lahko mediacijski postopek pripomore k izboljšanju odnosov in zbližanju stališč strank, kar olajša sklenitev sodne poravnave v nadaljnjem sodnem postopku.8

 

Pripravila:
Vesna Poles Segulin

 


1306. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP).
2Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami in dopolnitvami), tar. št. 1112.
317. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 s spremembami in dopolnitvami).
4Prvi odstavek 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/1, v nadaljevanju: ZARSS)
5307. člen ZPP.
6491. člen ZPP.
7Drugi odstavek 15. člena ZARSS.
8mag. Urška Kežmah, Med sodnim poravnavanjem in mediacijo - pogled sodnika, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 155.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.