Poslovni delež je skupek upravljavskih pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo na podlagi obsega svojega osnovnega vložka. Kljub osebnostni naravi d.o.o., ki običajno nastane na podlagi medsebojnega zaupanja manjšega števila družbenikov, zakon vendarle dopušča možnost, da družbenik svoj delež, ki predstavlja določeno premoženjsko vrednost, pod določenimi pogoji odsvoji ali obremeni.

Odsvojitev poslovnega deleža

Do odsvojitve poslovnega deleža lahko pride bodisi odplačno (s prodajo deleža) bodisi neodplačno (na podlagi darilne pogodbe). Z odsvojitvijo deleža dosedanji družbenik (odsvojitelj) izgubi ta položaj in namesto njega kot novi družbenik vstopi druga oseba.

Za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža je predpisana posebna oblika, saj mora biti ta sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notar pred sestavo pogodbe namreč preveri, ali obstajajo kakršnikoli zakonski zadržki za pridobitev poslovnega deleža na strani pridobitelja.¹

Če z družbeno pogodbo ni drugače določeno, imajo družbeniki v primeru prodaje poslovnega deleža tretjim osebam predkupno pravico.² To pomeni, da mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu sporočijo svojo morebitno pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila. Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi družbeniki skupaj kot solastniki. Z družbeno pogodbo se lahko tudi določi, da imajo predkupno pravico le nekateri družbeniki ali pa družba sama.³ Predkupna pravica pa ne velja v primeru neodplačnega prenosa, ki načeloma ostaja prost, če seveda ni z družbeno pogodbo določeno drugače in če prenos ne nasprotuje dobrim poslovnim običajem ali moralnim načelom (npr. v primeru prikritega odplačnega prenosa z namenom izigravanja preostalih družbenikov).⁴

Najstrožjo omejitev pri odsvojitvi poslovnega deleža predstavlja sedmi člen 481. člena ZGD-1, po katerem se z družbeno pogodbo lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. S tem se družbeniku v celoti odvzame samostojno odločanje o prenosu deleža, preostali družbeniki pa ohranijo bistveno kontrolo nad tem, kdo vstopi v njihovo družbo. Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, družbeniku ne preostane drugega, kot da izstopi iz družbe.⁵

Obremenitev poslovnega deleža

Možni so tudi primeri, ko družbenik svojega poslovnega deleža noče odsvojiti, temveč želi njegovo premoženjsko vrednost le obremeniti, npr. tako, da poslovni delež zastavi v zavarovanje posojila. Imetnik poslovnega deleža tako še naprej ostaja prvotni družbenik, le da je njegova pravica obremenjena z zastavno pravico tretje osebe.

Zakon same obremenitve poslovnega deleža nikjer ne omejuje in tudi z družbeno pogodbo ni mogoče te pravice povsem izključiti. Lahko pa družbeniki v družbeni pogodbi predvidijo določene pogoje, pod katerimi je to možno storiti. Družbeniki bi se, na primer, lahko dogovorili, da mora družbenik ponuditi zastavo najprej drugim družbenikom, ali pa, da se delež novega pridobitelja amortizira, kar pomeni, da se delež proda in se novemu družbeniku izplača njegova vrednost.⁶

Pripravila: Valentina Prete

¹ 10.a člen ZGD-1.
² 4. odstavek 481. člena ZGD-1.
³ Kocbek Marijan et al.: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. natis, Ljubljana, GV Založba, 2006, 3. knjiga, str. 105.
⁴ Ibidem, str. 108-109.
⁵ 8. odstavek 481. člena ZGD-1.
⁶ Kocbek Marijan et al.: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. natis, Ljubljana, GV Založba, 2006, 3. knjiga, str. 108.