Temelj ureditve razmerij med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je družbena pogodba, pri kateri kot osnovno načelo prihaja do izraza načelo svobodne volje družbenikov.¹ Slednje izhaja tudi iz določila prvega odstavka 504. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa, da se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. V zvezi z ureditvijo glasovalnih pravic v d.o.o. pa zakon v glavnem nima drugačnih, t. j. prisilnih določb, zato je ureditev v veliki meri prepuščena avtonomiji družbenikov, kot je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju.

ZGD-1 določa, da vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas, pri čemer družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 eurov osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. Nadalje je določeno, da družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega.²

Določitev števila glasov posameznega družbenika je tako po eni strani lahko vezana na v denarju izraženo višino osnovnega vložka (50 EUR = en glas) oziroma sorazmernost s poslovnim deležem družbenika, po drugi strani pa je v družbeni pogodbi lahko določeno morebitno drugačno merilo za določitev števila glasov pri odločanju na skupščini družbe. Tako se npr. pri določanju glasov lahko upoštevajo različni prispevki družbenikov v korist družbe in se ob takšnem merilu določi različno število glasov glede na delež osnovnega vložka. Prav tako je dopustna pogodbena določba, da noben družbenik ne more imeti več glasov kot določen odstotek vseh glasov ne glede na višino poslovnega deleža ter temu podobne omejitve. Pri tem pa velja, da omejitev glasovalne pravice ne sme prizadeti individualnih družbeniških pravic (npr. pravice do informacij in vpogleda, predlagati izključitev družbenika ipd.).³

Ne glede določbe o številu glasov posameznih družbenikov pa se v družbeni pogodbi lahko določi tudi pravica do preglasovanja (t. i. »Flip Over« klavzula) v korist posameznega ali posameznih družbenikov. Takšna ureditev se lahko izkaže za smiselno zlasti v povezavi z vprašanjem nekaterih zadev glede upravljanja družbe, ki jih lahko označimo kot nujne. Gre npr. za primere daljše zadržanosti ali operativne nesposobnosti poslovodstva, plačilnih ali likvidnostnih težav družbe ali drugih kritičnih primerov, ko začne učinkovati pravica preglasovanja. V takšnem primeru se lahko določi drugačno število glasov posameznih družbenikov, tako, da imajo npr. nekateri izmed njih ne glede na svoj poslovni delež ali morebitna druga merila večji ali manjši delež.

Ustrezna ureditev glasovalnih pravic posameznih družbenikov je bistvena za upravljanje družbe in ji je smotrno nameniti ustrezno pozornost. Pristojnost skupščine namreč obsega najpomembnejša vprašanja glede statusa, upravljanja in poslovanja družbe, pri čemer je kot bistveno treba izpostaviti tudi eventualno spremembo družbene pogodbe. V zvezi s slednjo zakon določa, da o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa za veljavno odločitev lahko določi še druge zahteve.

Za podrobne pravne nasvete, prilagojene vašim specifičnim okoliščinam, vam je na voljo strokovno znanje naše odvetniške pisarne s področja javnih naročil, gradbenega in okoljskega prava. Kontaktirajte nas preko naše spletne strani ali pošljite povpraševanje na info@neffat.si. 

Pripravila:

odvetnica Mateja Marolt Potočan

Odvetniška družba Neffat in partnerji o.p., d.o.o.
Law Firm Neffat and partners LLC
Miklošičeva cesta 18, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
T: +386 1 300 00 70
F: +386 1 300 00 75
E: info@neffat.si
W: www.neffat.si
http://neffat.si/sl/blog

¹ Prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 71/96 z dne 8 . 1997.
² Prvi in tretji odstavek 506. člena ZGD-1.
³ Prim. s Kocbek Marijan et al.: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. natis, Ljubljana, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 914 – 915.