Oderuška pogodba

Oderuška pogodba

12.06.2024

Pri oderuški pogodbi gre za pogodbo, kjer je postopek oblikovanja volje ene od stranka močno okrnjen. V skladu z OZ, ki definira oderuško pogodbo, velja, da če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.1

Oderuška pogodba je sestavljena iz 2 elementov, in sicer zavestna zloraba težkega položaja, ki je subjektivni element in očitnega nesorazmerja dajatev (tudi storitev), ki pa je objektivni element.2 Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja okoriščene stranke in nesorazmerje med dajatvama pogodbenih strank tako ni naključno. Stranka, ki se okoristi, mora s svojim ravnanjem (zavestno) zlorabiti neugoden položaj nasprotne stranke, ki je ranljiva in šibkejša. OZ med subjektivnimi elementi oderuštva navaja težko premoženjsko stanje pogodbene stranke, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost.3 Sodna praksa navaja, da morata za oderuško pogodbo biti kumulativno izkazana tako subjektivni kot objektivni element. Če subjektivni element ni izkazan, potem ni več potrebno ugotavljati obstoja objektivnega elementa.4 Posebnost glede oderuških pogodb velja pri gospodarskih družbah, ki nastopajo v pravnem prometu in sklepajo pogodbe, saj se od njih zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika in zato sklicevanje na nezadostno izkušenost in lahkomiselnost, kot subjektivni element oderuštva, ni mogoče.5

Pri oderuštvu je še posebej poudarjen vidik izkoriščanja težkega položaja druge osebe, zato da bi si nasprotna stranka pridobila očitno nesorazmerno korist. Iz navedenega izhaja, da pogodba ne more biti oderuška le zaradi nesorazmerja med dajatvama, temveč mora biti podan še nadaljnji pogoj, da je pogodbenik izkoristil stisko sopogodbenika in s tem dosegel nesorazmerno korist.6 Tako samo dejstvo visoke cene še ne more pomeniti prevare ali oderuške pogodbe.7 Sodišče je v povezavi s tem v sodni praksi navedlo, da tudi morebitno desetkratno zvišanje cene samo po sebi še ne pomeni, da je objektivni pogoj oderuštva izpolnjen.8

Oderuštvo je namreč najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 8. členu OZ, zato se standard očitne nesorazmernosti pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, saj gre za ravnanja, ki so v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka oziroma odpovedi pravic in ugodnejšega položaja.9

Sodna praksa med drugim tudi pojasnjuje, da se vprašanje oderuštva nanaša na sklenitveno in ne na izpolnitveno fazo (ker gre za sklenitveno napako).10 Zato tudi neizpolnitev pogodbene obveznosti ene stranke še ne pomeni oderuštva, saj bi to moralo biti podano že ob sklepanju pogodbe.11

 

 

 


1 Prvi odstavek 119. člena OZ.
2 Vrhovno sodišče sodba II Ips 627/99, z dne 29. 6. 2000.
3 Vrhovno sodišče sodba in sklep III Ips 36/2005, z dne 15. 2. 2006.
4 Višje sodišče sodba Cp 663/99, z dne 17. 11. 1999.
5 Višje sodišče sodba I Cpg 1361/2010, z dne 11. 1. 2011.
6 Višje sodišče sklep II Cp 2122/9, z dne 5. 1. 1993.
7 Višje sodišče sodba I Cpg 402/2016, z dne 11. 10. 2017.
8 Višje sodišče sodba I Cpg 886/2018, z dne 25. 2. 2020.
9 Višje sodišče sklep in sodba I Cpg 685/2021, z dne 15. 9. 2022.
10 Višje sodišče sodba I Cpg 45/2016, z dne 4. 10. 2016.
11 Višje sodišče sodba I Cp 2915/2015, z dne 3. 2. 2016.



 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.