V Sloveniji smo velikokrat priča burnim odzivom javnosti ob poročanju medijev o visokih zneskih, ki jih družbe v neposredni oziroma posredni državni lasti izplačajo predčasno odpoklicanim poslovodjem družb z omejeno odgovornostjo. Mediji poročajo o odpravninah, velikokrat pa se v povezavi s predčasnim odpoklicem poslovodij uporablja tudi pojem odškodnine. V predmetnem prispevku bomo predstavili kakšna je dejanska ureditev na tem področju in kaj dejansko pripada poslovodji ob predčasnem odpoklicu.

Odpravnina

Pravica do odpravnine je praviloma urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pa v šesti alineji prvega odstavka 73. člena določa, da če pogodbo o zaposlitvi sklepata poslovodna oseba ali prokurist, lahko s pogodbo o zaposlitvi stranki, ne glede na določbe drugega odstavka 9. člena ZDR-1, drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da se lahko v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo drugače kakor v ZDR-1 uredi tudi vprašanje odpravnine v povezavi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je lahko sklenjena za določen čas, praviloma za čas trajanja opravljanja funkcije poslovodne osebe, ali pa za nedoločen čas, kar pomeni, da je poslovodja po odpoklicu s funkcije še vedno v delovnem razmerju v družbi.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 515. členu, ki se nanaša na položaj poslovodje, določa, da lahko skupščina družbenikov odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi pa se lahko določi, da lahko skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo. Če ima družba nadzorni svet, le-ta imenuje in odpokliče poslovodjo. ZGD-1 pa ne govori oziroma ne vsebuje posebnih določb glede odpravnine poslovodji, zato je potrebno v vsakem konkretnem primeru upoštevati določbe akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe in pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo praviloma določa, da poslovodji ob predčasnem prenehanju mandata pripada odpravnina v višini večkratnika osnovnega plačila, ki ga je poslovodja prejemal pred prenehanjem mandata. V kolikor takšna pogodba ne vsebuje dodatnih določb, poslovodji odpravnina pripada v vsakem primeru, ne glede na to, ali mu je mandat predčasno prenehal oziroma je bil odpoklican iz utemeljenih ali neutemeljenih razlogov. V kolikor se želi doseči, da je poslovodja do odpravnine upravičen le v primeru neutemeljenega predčasnega odpoklica s funkcije, je potrebno to v pogodbi izrecno navesti. Lahko pa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo izrecno določa tudi primere predčasnega prenehanja mandata, ob katerih poslovodja ni upravičen do odpravnine, npr. odstop s poslovodne funkcije, kršenje določb ZGD-1, sporazumno prenehanje opravljanja funkcije, nadaljnja zaposlitev poslovodje v družbi.

Poslovodja je torej upravičen do odpravnine pod pogoji in v višini, kot jo določata akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba in pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo.

Odškodnina

Poleg vprašanja upravičenosti poslovodje do odpravnine se postavlja tudi vprašanje, ali je predčasno odpoklican poslovodja upravičen tudi do plačila odškodnine v primeru, da se ugotovi, da je bil predčasen odpoklic neutemeljen oziroma nezakonit. Predpostavimo, da bi poslovodja v tem primeru zahteval odškodnino kot obliko povračila škode iz naslova razlike v plači, ki naj bi mu nastala zaradi protipravnega ravnanja skupščine ali nadzornega sveta družbe, ki ga je razrešil z nezakonitim sklepom brez utemeljenih razlogov, s čimer bi lahko bili podani elementi odškodninskega delikta iz prvega odstavka 131. člena in 135. člena Obligacijskega zakonika (OZ) oziroma elementi odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbe iz drugega odstavka 239. člena OZ.

V kolikor je poslovodja po pogodbi o zaposlitvi v celoti upravičen do izplačila odpravnine, je izključena možnost zahtevka za plačilo odškodnine, saj se pojma odškodnine in odpravnine v teh primerih nanašata na isto stvar oziroma zahtevek. Glede tega vprašanja se je opredelilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, ki je v sodbi I Cpg 42/2010 navedlo, da je potrebno odpravnino, o kateri sta se predčasno razrešeni direktor in družba dogovorila v sporazumu, glede na tretji odstavek 515. člena ZGD-1, obravnavati kot obligacijsko-pravni zahtevek, saj se nanaša na korporacijsko-pravno pravico v zvezi z odpoklicem direktorja. Pri tem sodišče v sodbi nadalje navaja, da izraz »odpravnina« v sporazumu predstavlja le merilo za vrednost odškodnine, ki gre razrešenemu poslovodji kot korporacijsko-pravna pravica zaradi predčasne razrešitve.

V konkretnem primeru, na katerega se nanaša sodba I Cpg 42/2010, je bil direktor družbe odpoklican pred potekom mandata, in sicer iz nekrivdnih razlogov, družba in direktor pa sta sklenila sporazum, v katerem sta dogovorila odpravnino. Glede na določbo 515. člena ZGD-1 se za vse zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja, kar pomeni tudi glede morebitne odškodnine. Torej že v pogodbi o zaposlitvi oziroma morebitnih dodatkih k pogodbi o zaposlitvi določena odpravnina dejansko predstavlja dogovorjeno odškodnino, ki gre poslovodji zaradi predčasnega odpoklica po pravilih obligacijskega prava. Že pogodbeno določena odpravnina prestavlja obligacijsko-pravno sankcijo zaradi predčasnega odpoklica z mesta poslovodje in nadomestilo za »škodo«, ki je odpoklicanemu poslovodji s tem nastala, zato ne more obligacijsko-pravne sankcije zaradi predčasnega prenehanja mandata uveljavljati dvakrat.

Torej poslovodja ob predčasnem odpoklicu in prenehanju mandata poleg odpravnine ni upravičen zahtevati tudi odškodnine, saj že praviloma pogodbeno določena odpravnina ob predčasnem prenehanju mandata predstavlja zadostno obligacijsko-pravno sankcijo.